1. Kakovost vsakdanjega življenja zdravstvenih delavcevSara Kambič, 2026, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Kakovost življenja vsak posameznik doživlja drugače. Zdravstveni delavci se pri svojem delu
pogosto srečujejo s fizičnimi, psihičnimi in čustvenimi obremenitvami, zato je potrebno nameniti veliko
pozornosti njihovemu vsakdanjemu življenju. Namen raziskave je zagotoviti celovito analizo doživljanja
kakovosti življenja zdravstvenih delavcev in bolje razumeti, kako se soočajo z izzivi, ki izhajajo iz
zahtevnega delovnega okolja. Cilj je prepoznati glavne dejavnike, ki vplivajo na njihovo kakovost in
ugotoviti, kje bi bile potrebne izboljšave.
Metode: Uporabili smo kvalitativno metodo, in sicer poglobljene delno strukturirane intervjuje. V
raziskavi je sodelovalo dvajset zdravstvenih delavcev različnih profilov, in sicer na primarni ravni
zdravstvene dejavnosti. Intervjuje smo izvedli v za to primernih prostorih zavoda, nato pa smo posnetke
prepisali in jih analizirali s tematskim kodiranjem.
Rezultati: Rezultati kažejo, da zdravstveni delavci kakovost svojega vsakdanjega življenja najbolj
povezujejo z delno obremenitvijo, količino stresa, ki ga doživljajo, in s težavami pri usklajevanju
poklicnega ter zasebnega življenja. Najpogosteje omenjajo hiter tempo dela, preobremenjenost in
psihično utrujenost. Kot podporne dejavnike pa izpostavljajo podporo sodelavcev in dobro vzdušje v
timu.
Razprava: Rezultati raziskave razkrivajo, da bi zdravstvenim delavcem zelo pomagalo, če bi imeli boljše
delovne pogoje ter več podpore pri spopadanju s stresom in preprečevanju izgorelosti. Pomembno je,
da je delo dobro organizirano in razporedi čim bolj predvidljivi. Veliko vlogo imajo tudi dobra
komunikacija in podpora sodelavcev ter nadrejenih. Z večjo podporo in spodbujanjem zdravega
življenjskega sloga bi lahko močno pripomogli k lažjemu spopadanju z delovnimi zahtevami in ohranjanju
boljšega ravnovesja med službo in zasebnim življenjem.
Ključne besede: Kakovost, zdravstveni delavci, vsakdanje življenje, delovno okolje, zasebno življenje.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 75; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,39 MB) |
2. Od razvojnega projekta do trajnosti v izobraževanjuJerneja Bone, 2026, izvirni znanstveni članek Ključne besede: razvojni projekt, kolegialne hospitacije, trajnost, pismenost, kritično mišljenje, reševanje problemov, strokovni delavci, kvalitativne raziskave
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2026; Ogledov: 117; Prenosov: 2
Celotno besedilo (422,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Prisotnost nasilja v Zdravstvenem domu Murska Sobota nad zdravstvenimi delavci in sodelavci : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaMartina Zamuda, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Nasilje v zdravstvenih ustanovah predstavlja resen problem, ki se kaže v fizičnih, psihičnih in pasivno agresivnih oblikah. Zdravstveni delavci se pogosto srečujejo z nasiljem pacientov in svojcev, kar negativno vpliva na njihovo zdravje ter delovno okolje. Raziskava preučuje pojavnost nasilja v Zdravstvenem domu Murska Sobota nad zdravstvenimi delavci in sodelavci. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo in pregled domače ter tuje literature iz različnih podatkovnih baz. Analizirali smo raziskave o nasilju v zdravstvu. Empirični del temelji na kvantitativni metodi, kjer smo s pomočjo anketnega vprašalnika preučevali prisotnost nasilja v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Podatke smo analizirali v programu Microsoft Excel. Rezultati: Raziskava v Zdravstvenem domu Murska Sobota je pokazala, da je več kot polovica zaposlenih že doživela nasilje, najpogosteje v obliki psihičnega oziroma verbalnega nasilja. Najpogostejši povzročitelji so bili pacienti in njihovi svojci. Fizično in spolno nasilje se pojavljata redkeje. Zaposleni nasilja pogosto ne prijavijo, kar poudarja potrebo po večji institucionalni podpori in preventivnih ukrepih. Razprava: Razprava potrjuje, da so zdravstveni delavci najpogosteje izpostavljeni psihičnemu nasilju, medtem ko sta fizično in spolno nasilje redkejša. Rezultati se ujemajo z domačimi in mednarodnimi raziskavami. Kljub zaznanemu trendu večje izpostavljenosti pri daljši delovni dobi razlika ni statistično značilna. Ključni izziv ostaja ne-prijavljanje nasilja, zato so nujni preventivni ukrepi, podpora in izobraževanja zaposlenih.
Ključne besede: zdravstvo, nasilje, nasilje nad zdravstvenimi delavci, zdravstveni dom
Objavljeno v ReVIS: 17.04.2026; Ogledov: 303; Prenosov: 24
Celotno besedilo (3,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Pojavnost zdravstvenih težav pri pedikerjih v SlovenijiAnamarija Šteh, 2024, diplomsko delo Ključne besede: pedikura, tveganje, pedikerski delavci, okužbe, sterilizacija, razkuževanje, kemikalije, prašni delci, alergije, bolečine, ozaveščenost, izobraževanje
Objavljeno v ReVIS: 25.03.2026; Ogledov: 286; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,72 MB) |
5. Stališča strokovnih delavcev o evtanaziji pri osebah s pridobljeno možgansko poškodbo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaNuša Limonšek, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Evtanazija je v Sloveniji vse bolj obravnavana tema, ki odpira etična, pravna in klinična vprašanja. Pomemben akter razprave je društvo Srebrna nit, ki je s predlogom Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) spodbudilo širšo družbeno in strokovno razpravo. Izmed posebej ranljivih skupin, ki se jih ta tema dotika, so osebe s pridobljeno možgansko poškodbo (PMP), ki se pogosto soočajo z dolgotrajnim trpljenjem, odvisnostjo od pomoči in omejeno zmožnostjo odločanja. Metode: Uporabili smo kvalitativni pristop in izvedli 10 strukturiranih intervjujev z zaposlenimi v ZUDV Dornava. Intervjuji so omogočili vpogled v stališča zaposlenih glede evtanazije pri osebah s PMP. Podatke smo obdelali z induktivnim pristopom, oblikovali kode in jih razvrstili v ključne teme, ki prikazujejo dojemanje etičnih, pravnih in strokovnih vidikov ter dileme, s katerimi se zaposleni srečujejo pri svojem delu. Rezultati: Zaposleni imajo raznolika stališča – od podpore do nasprotovanja. Večina vidi evtanazijo kot možnost preprečevanja trpljenja in zagotavljanja dostojanstvene smrti, drugi pa kot alternativo poudarjajo paliativno oskrbo in svarijo pred zlorabami. O predlogih zakonov so seznanjeni predvsem preko medijev, le redki so aktivno iskali dodatne informacije. Nekateri so se v praksi srečali z izraženimi željami pacientov ali svojcev, večina pa takih izkušenj nima. Posebej izpostavljajo pomen vnaprejšnje izražene volje, saj osebe s PMP pogosto niso sposobne samostojnega odločanja. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je evtanazija pri PMP razumljena predvsem kot možnost dostojanstvene smrti, ob tem pa ostajajo etične dileme, nevarnost zlorab in pomanjkljiva zakonodaja. Potrebna je jasna pravna ureditev ter dodatno strokovno izobraževanje zaposlenih.
Ključne besede: evtanazija, strokovni delavci, osebe s pridobljeno možgansko poškodbo, možganska poškodba
Objavljeno v ReVIS: 24.02.2026; Ogledov: 415; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Raziskovanje precepljenosti proti gripi pri zaposlenih v zdravstveni negiJan Rutar, 2026, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Cepljenje proti gripi predstavlja enega od ključnih preventivnih ukrepov za zaščito zdravstvenih delavcev in pacientov pred sezonskimi respiratornimi okužbami. Zdravstveni delavci so zaradi narave svojega dela izpostavljeni povečanemu tveganju za okužbo in hkrati predstavljajo potencialni vir prenosa bolezni na ranljive skupine pacientov. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča vsaj 75-odstotno precepljenost zdravstvenih delavcev, vendar razpoložljivi podatki kažejo, da je stopnja cepljenosti v Sloveniji že več let nizka. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo precepljenosti zaposlenih v zdravstveni negi proti gripi, raziskati povezavo med cepljenostjo in obolevnostjo ter identificirati glavne ovire in motive za odločitev o cepljenju.
Metode: Izvedena je bila kvantitativna presečna raziskava z uporabo strukturiranega spletnega anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 178 zaposlenih v zdravstveni negi iz različnih delovnih okolij, vključno s prehospitalnimi enotami, z urgentnimi službami in bolnišničnimi oddelki. Za analizo podatkov sta bila uporabljena opisna statistika in Fisherjev eksaktni test. Povezanost med cepljenostjo, obolevnostjo ter izbranimi delovnimi in organizacijskimi značilnostmi smo preverjali z neparametričnim pristopom, ki je primeren pri majhnih frekvencah v posameznih skupinah.
Rezultati: V sezoni 2024/2025 je bilo proti gripi cepljenih 11 % anketirancev. V zadnjih 12 mesecih je za gripo zbolelo 6 % sodelujočih; med cepljenimi obolevnosti nismo zabeležili, vsi oboleli pa so bili iz skupine necepljenih zaposlenih. Najpogosteje navedeni razlogi za necepljenje so bili prepričanje o lastnem dobrem zdravstvenem stanju (63 %), dvom v učinkovitost cepiva (25 %) in skrbi glede varnosti cepljenja (15 %). Statistično značilne povezave med delovnim okoljem in cepljenostjo nismo potrdili (p = 0,72).
Razprava: Rezultati raziskave potrjujejo, da precepljenost zaposlenih v zdravstveni negi v Sloveniji ostaja bistveno pod priporočenimi vrednostmi. Ugotovitev, da med cepljenimi ni bilo obolelih, nakazuje možen zaščitni učinek cepljenja, vendar je interpretacija omejena zaradi majhnega deleža cepljenih in nizkega števila primerov obolevnosti. Nizka precepljenost je predvsem posledica osebnih prepričanj in zaznave tveganja, ne pa omejene dostopnosti cepljenja. Za izboljšanje stanja so potrebne celostne in ciljno usmerjene strategije, ki vključujejo sistemsko podporo, učinkovito strokovno komunikacijo in dejavno vlogo vodstva zdravstvenih ustanov.
Ključne besede: gripa, cepljenje, zdravstvena nega, precepljenost, zdravstveni delavci.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 429; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,69 MB) |
7. Prisotnost stereotipov in predsodkov med zdravstvenimi delavci v splošnih bolnišnicahMateja Košak Gregorič, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava problematiko stereotipov, predsodkov in diskriminacije, ki jih zdravstveni delavci izražajo do marginaliziranih skupin, zlasti do oseb z motnjami v duševnem zdravju. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo in značilnosti stigmatizacije ter diskriminacije v zdravstvu ter proučiti vpliv demografskih značilnosti zdravstvenih delavcev na njihova stališča. Ključni cilji so bili analizirati stališča do pacientov z duševnimi motnjami ter razširjenost in razloge za diskriminacijo do različnih skupin ranljivih pacientov.
Ključne besede: stigma, diskriminacija, empatija, marginalizirane skupine, zdravstveni delavci
Objavljeno v ReVIS: 05.02.2026; Ogledov: 603; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,45 MB) |
8. Kakovost življenja zdravstvenih delavcev zaposlnih v enoti intenzivne terapijeLea Medvešek, 2025, magistrsko delo Opis: Zdravje je temelj kakovostnega in uspešnega življenja ter dela posameznika in organizacije. Vlaganje v zdravje zaposlenih je smiselno, saj zdravi in zadovoljni sodelavci v varnem in spodbudnem okolju delajo bolj učinkovito, redkeje zbolevajo in manj izostajajo z dela. Enota intenzivne terapije je zahtevno in stresno okolje, kjer se zdravijo življenjsko ogroženi bolniki. Zanje skrbi visoko usposobljeno osebje, ki v zahtevnih razmerah sprejema hitre in kompleksne odločitve. Bolniki so pogosto popolnoma odvisni od pomoči zdravstvenega osebja. Vloga medicinske sestre vključuje neprekinjen 24-urni nadzor bolnika, sodelovanje pri posegih in upravljanje z medicinskimi napravami. Delo v zdravstveni negi je odgovorno in plemenito, zahteva strokovnost, sočutje, potrpežljivost in predanost. Zaradi zahtevne obravnave, spreminjajočih se potreb bolnikov in sistemskih težav se izvajalci soočajo z izzivi, ki vplivajo na kakovost oskrbe, njihovo počutje in izide zdravljenja.
Ključne besede: zdravstveni delavci, kakovost življenja, enota intenzivne terapije, zdravje, izčrpanost
Objavljeno v ReVIS: 24.12.2025; Ogledov: 687; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,13 MB) |
9. |
10. |
