1. |
2. DELO IN ZAPOSLOVANJE NA ČRNO V GOSTINSTVUMarko Kozel, 2024, ni določena Opis: Namen diplomskega dela je poglobljena analiza pojava dela na črno v gostinstvu, s poudarkom na vplivu te vrste dela na kadre in predstavitivi izkoriščevalskih strategij delodajalcev v izogib zakonitemu zaposlovanju. Cilj diplomskega dela je razumeti različne vidike te problematike, pri čemer se osredotočamo na taktike delodajalcev in načine izogibanja zakonitim postopkom zaposlovanja. Diplomsko delo opredeljuje značilnosti takšnega zaposlovanja, razloge za takšno nezakonito prakso ter preučuje vlogo, sankcije, posledice in učinkovitost inšpekcijskih služb. Delo je razdeljeno na teoretični del, ki analizira problematiko in zakonodajni okvir, in empirični del, kjer smo z anketo 100 gostinskih delavcev zbrali podatke, ki smo jih s kvantitativnimi metodami in deskriptivno statistiko analizirali. Na podlagi rezultatov izvedene ankete smo oblikovali priporočila.
Ključne besede: Gostinstvo, delo na črno, zaposlovanje, delodajalec, raziskava.
Objavljeno v ReVIS: 23.11.2024; Ogledov: 542; Prenosov: 24
 Celotno besedilo (5,85 MB) |
3. (Ne)zagotavljanje primernega delovnega mesta invalidu s strani delodajalca : magistrsko deloMetka Brožič, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo temo o (ne)zagotavljanju primernega delovnega mesta invalidu s strani delodajalca. Skladno z Zakonom o delovnih razmerjih je temeljna obveznost delodajalca tudi zagotavljanje dela, zagotavljanje plačila za delo, zagotovitev varnih in zdravih delovnih razmer ter spoštovanje delavčeve zasebnosti, osebnosti, dostojanstva in osebnih podatkov. Razmerje z delodajalcem praviloma predstavlja dalj časa trajajoče pogodbeno razmerje. V času njegovega trajanja lahko pride do sprememb na strani delavca ali na strani delodajalca, zaradi katerih so potrebne spremembe v pogodbi o zaposlitvi. Skleniti je treba novo pogodbo o zaposlitvi. Ena izmed sprememb na strani delavca je lahko tudi ta, da delavec iz takšnega ali drugačnega razloga pridobi status invalida z določenimi omejitvami. Delodajalec mora zagotavljati primerno delovno mesto, tudi v primeru, če delavec pridobi odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), s katero posameznik pridobi status invalida in s tem določene omejitve pri delu. Delodajalec pa ne more vedno zagotavljati primernega delovnega mesta invalidom, zato se v praksi velikokrat zgodi, da ko invalidska komisija izda odločbo o invalidnosti, ki vsebuje omejitve invalida, delodajalec ugotovi, da nima več ustreznega delovnega mesta za tega zaposlenega. V magistrskem delu obravnavamo in prikažemo postopek v primeru, ko delodajalec ne zagotavlja primernega delovnega mesta invalidu. Predmet proučevanja je širši, saj pristopimo k širšemu pojmu, predstavimo in proučimo teoretična izhodišča in se nato osredotočimo na posamezni primer. Proučili smo postopek v primeru, ko delodajalec ne more zagotavljati primernega delovnega mesta invalidu po izdani odločbi invalidske komisije. Z deskriptivno metodo smo podrobno obravnavali posamezne akte na mednarodni ravni in v Sloveniji. S pomočjo študije primera pa smo obravnavali postopek.
Ključne besede: invalidnost, nezagotavljanje primernega delovnega mesta, delodajalec, odločba invalidske komisije, postopek, pogodba o zaposlitvi
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 1170; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,12 MB) |
4. Nezgode pri delu in odškodninska odgovornost : magistrsko deloJana Vrtovec, 2023, magistrsko delo Opis: Osamosvojitev Republike Slovenije in sprejem Ustave leta 1991 sta narekovala potrebo po ureditvi celotnega pravnega reda v novonastali državi. Prišlo je do spremembe družbene in ekonomske ureditve, kar se je še posebej odrazilo na področju zakonskega urejanja v magistrskem delu obravnavanega področja odškodninske odgovornosti delodajalcev, delovnih razmerij ter področja varnosti in zdravja. Pomemben cilj tranzicije je bil vzpostavitev pravne države in sprejem sodobne zakonodaje. V prvem delu magistrskega dela je bil z metodo zbiranja gradiva, deskriptivno in kompilacijsko metodo proučen potek sprejemanja zakonodaje in ugotovljeno, da je Republika Slovenija ratificirala in v notranjo zakonodajo vključila nadnacionalne in mednarodne vire, ki urejajo področje varnosti in zdravja pri delu kot tudi vire s področja delovnih razmerij. Z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu so bile vse do tedaj sprejete direktive s področja varstva in zdravja pri delu prenesene v naš pravni red. Na njegovi osnovi je bila leta 2003 sprejeta Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu. Pomanjkljivost Resolucije je bila, da ni določila nosilcev, rokov, potrebnih finančnih virov in kazalcev za spremljanje njenega izvajanja. Leta 2011 je bil sprejet posodobljen Zakon o varnosti in zdravju pri delu, leta 2018 pa nova Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027. Izvedbeni dokumenti tega nacionalnega programa so triletni akcijski načrti, v katerih so določeni ukrepi, izvajalci ukrepov, finančni viri, potrebni za izvedbo ukrepov, roki in način spremljanja izvedbe ukrepov. V magistrskem delu je bilo s statistično analizo podatkov o številu nezgod pri delu za obdobje 2016 do 2020 ugotovljeno, da je število nezgod navkljub sodobni zakonodaji še vedno previsoko. Letno se zgodi povprečno 9.550 nezgod, od tega 15 do 17 s smrtnim izidom. V magistrskem delu so opisane še vrste in podlage za odškodninsko odgovornost s posebnim poudarkom na odškodninski odgovornosti delodajalcev. V raziskovalnem delu magistrskega dela so bile raziskane in analizirane nezgode pri delu v javnem sektorju, javni upravi in Policiji.
Ključne besede: nezgoda pri delu, odškodninska odgovornost, javni sektor, delodajalec, delavec
Objavljeno v ReVIS: 01.06.2023; Ogledov: 1443; Prenosov: 104
Celotno besedilo (941,81 KB) |
5. |
6. Izvajanje mobinga nad študenti pri študentskem delu : diplomska nalogaDaša Plesničar, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo preučevali, ali je v Sloveniji izvajanje mobinga nad študenti prisotno
med opravljanjem študentskega dela. Na podlagi kvalitativne analize smo si zastavili štiri
raziskovalna vprašanja, na katera smo skozi analizo strukturiranih intervjujev z desetimi
študenti prišli do želenih odgovorov. Analiza intervjujev je pokazala, da v veliki večini
študent ni tisti, ki bi povzročal težave in s tem dal povod za izvajanje mobinga nad njim,
temveč so delodajalec ali sodelavci tisti, ki pričnejo z izvajanjem mobinga. Nekatere
organizacije se v Sloveniji že spoprijemajo s problemom (klasičnega) mobinga nad
zaposlenimi, ki so zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, in poskušajo, da v njihovih
podjetjih do njega ne bi prihajalo, zato z njim seznanjajo ključne ljudi, svoje zaposlene,
nekatere organizacije pa še ne vidijo velikega problema v tem, zato tudi ne iščejo rešitev, da
do tega ne bi prihajalo. Med drugim tudi malo podjetij obravnava študente, ki pri njih
opravljajo študentsko delo preko študentskega servisa, enakovredno kot ostale zaposlene, toda
kljub temu so velikokrat manjvredni, zato navadno prihaja do izvajanja mobinga nad njimi.
Ključne besede: mobing, študent, delodajalec, konflikt
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1927; Prenosov: 142
Celotno besedilo (403,19 KB) |
7. Prva pisna komunikacija s potencialnim delodajalcem : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeMateja Novak Škorc, 2017, magistrsko delo Opis: Z zavedanjem, da so vsa delovna mesta minljiva in da se v povprečju vsak iskalec zaposlitve
osemkrat znajde na trgu dela, smo v nalogi Prva pisna komunikacija s potencialnim
delodajalcem raziskovali načine pisanj, ki se jih poslužujejo posamezniki na trgu delovne sile.
V nalogi smo se podali skozi preteklost, v čas, ko so se pojavila prva pisanja prijav na delovna
mesta, vse do sodobnih, tehnološko obarvanih oblik in metod. Opisali smo razlike med
tradicionalnimi oz. pasivnimi načini iskanja zaposlitev ter prikazali načine kako se lotiti
aktivnega iskanja zaposlitve. Podrobneje smo predstavili razloge, zaradi katerih posamezniki
postanejo iskalci zaposlitve.
Razčlenili smo prvine dobrega spremnega pisma in življenjepisa, našteli nekaj najpogostejših
poimenovanj in različic, ki se trenutno pojavljajo ter jih podrobneje opisali. Nanizali smo tudi
nekaj primerov inovativnih pisanj.
Oprli smo se na nasvet, ki smo ga zasledili v enem izmed zaposlitvenih priročnikov, in sicer da
je zmeraj dosti delovnih mest. V kolikor ne moremo dobiti zaposlitve, moramo spremeniti
metodo iskanja oz. način, ki smo ga uporabljali do sedaj. Glede na to smo v praktičnem delu
naloge raziskovali metode, ki jih uporabljajo iskalci zaposlitve. Postavili smo 7 smiselnih
hipotez ter predstavili še nekaj dodatnih zanimivih ugotovitev.
Pridobljene ugotovitve smo ustrezno interpretirali in jih grafično prikazali. Ob koncu pa smo
navedli praktično uporabo pridobljenih rezultatov ter priporočila pri nadaljnjem razvoju dobrih
praks.
Ključne besede: iskalec zaposlitve, zaposlitev, delodajalec, trg delovne sile, spremno pismo, življenjepis
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 2413; Prenosov: 102
Celotno besedilo (2,26 MB) |
8. Uporaba GPS sledilnih naprav z vidika varstva osebnih podatkov zaposlenih : magistrsko deloEmanuela Eduard Muhić, 2020, magistrsko delo Opis: Lokacijski podatki v sodobnem času predstavljajo področje, kjer obdelava teh podatkov, pridobljena s pomočjo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, prinese številne koristi. Raznolikost ter prosta dostopnost GPS tehnologije daje vse več delodajalcem možnost, da jo lahko uporabijo za povečanje učinkovitosti delovnega procesa ter tudi za nadzor nad zaposlenimi, zaradi česar postaja vprašanje zasebnosti na delovnem mestu vse bolj kompleksno ter zanimivo. Obravnavana tema magistrskega dela je uporaba GPS sledilnih naprav z vidika varstva osebnih podatkov zaposlenih. Obdelavo osebnih podatkov na delovnopravnem področju ureja kar nekaj specialnih zakonov, medtem ko je uporaba GPS sistema v delovnih razmerjih prav posebno področje s številnimi %sivimi conami%, kjer obdelave osebnih podatkov (še) ne ureja noben zakon oziroma je v nacionalni zakonodaji pomanjkljivo urejena. Ker imajo delodajalci kot upravljavci osebnih podatkov v praksi precej težav glede pravilnega interpretiranja veljavne zakonodaje (ZDR-1, ZVOP-1, uredba GDPR itd.), se je v luči zastavljenih ciljev preučilo in predstavilo varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih s poudarkom na sledenju zaposlenim z uporabo GPS naprav ter obravnavalo konkretne primere s področja sledenja delavcem, kjer se je podrobneje posvetilo študiji primera uporabe GPS sledilne naprave za sledenje avtobusov v izbranem podjetju NOMAGO, d. o. o. Slednje je pripeljalo do različnih ugotovitev, kaj je namen spremljanja, oz. do odgovorov na zastavljeni raziskovalni vprašanji, ali je uporaba GPS sledilne naprave z vidika varstva osebnih podatkov v delovnih razmerjih sorazmeren ukrep ali preveč posega v pravice zaposlenih ter do katere mere je še dopustno, da delodajalec spremlja delavca na njegovi službeni poti glede na izbrane primere sledenja zaposlenim.
Ključne besede: GPS sledilne naprave, lokacijski podatki, upravljavec, varstvo osebnih podatkov, delovna razmerja, delavec, delodajalec
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 2895; Prenosov: 205
Celotno besedilo (796,13 KB) |
9. |
10. |
