Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Izhodišča: Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčnega sistema, ki poleg telesnih simptomov pomembno vpliva tudi na duševno zdravje obolelih. Raziskave kažejo, da več kot polovica oseb z multiplo sklerozo dosega rezultat nad kliničnim pragom za psihološko ogroženost. Najpogostejše psihološke težave vključujejo depresijo, anksioznost, kronični stres, utrujenost in kognitivne motnje, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja. Potrebe po celostni obravnavi kljub razpoložljivosti različnih oblik psihološke podpore ostajajo velike. Namen raziskave je bil z uporabo sistematičnega pregleda literature od leta 2015 do 2025 raziskati psihološko podporo pri multipli sklerozi. Cilji so bili ugotoviti najpogostejše psihološke težave pri osebah z multiplo sklerozo, raziskati najučinkovitejše oblike psihološke pomoči in preveriti dostopnost psihološke pomoči za osebe z multiplo sklerozo. Metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature v bibliografskih bazah: PubMed, Scopus, Web of Science in PsycINFO, ki je zajemal obdobje od leta 2015 do 2025. Uporabljene so bile naslednje kombinacije ključnih iskalnih izrazov: »multipla skleroza«, »psihološke težave«, »duševno zdravje«, »psihološka podpora«, »psihoterapija«, »svetovanje«, »intervencije« in »potrebe« z Boolovimi operatorji AND in OR. Pregled je sprva zajemal 405 zadetkov, od katerih smo na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev izbrali 12 ključnih raziskav za podrobno analizo. Uporabili smo metodo vsebinske analize s tehniko kodiranja in kategoriziranje po glavnih temah. Rezultati: Analiza literature je pokazala, da se osebe z multiplo sklerozo najpogosteje spopadajo z depresijo (do 50 % bolnikov), anksioznostjo (22–40 % bolnikov), kroničnim stresom in kognitivnimi motnjami (do 65 % bolnikov). Med najučinkovitejšimi oblikami psihološke podpore so se izkazale kognitivno vedenjska terapija (srednji učinek na depresijo, g = 0,59), spletni psihološki ukrepi, programi čuječnosti in skupinska terapija. Socialna podpora družine, prijateljev in vrstnikov ter podpora specializiranih organizacij igrajo ključno vlogo pri izboljšanju kakovosti življenja. Razprava: Raziskave potrjujejo, da so najbolj učinkovite oblike psihološke podpore tiste, ki temeljijo na strukturiranih, dolgoročnih in prilagojenih terapijah. Kombinacija različnih pristopov, vključno s čuječnostjo, svetovanjem in kognitivno vedenjsko terapijo, vodi do subjektivno večje koristnosti. Multidisciplinarne obravnave z vključevanjem kliničnih psihologov, psihiatrov in specializiranih medicinskih sester kažejo največjo vrednost.
Ključne besede: multipla skleroza, psihološka podpora, depresija, kognitivno vedenjska terapija, kakovost življenja.
Objavljeno v ReVIS: 30.11.2025; Ogledov: 422; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Poporodna depresija je pogosta duševna motnja, ki jo sproži kompleksna interakcija bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov. Kljub temu se ženske pogosto ne odločijo poiskati strokovne pomoči oziroma se ne poslužujejo farmakološkega zdravljenja. Telesna dejavnost pa predstavlja obetaven, učinkovit in varen alternativni pristop, saj izboljšuje psihično in fizično zdravje ter zmanjšuje tveganje za pojav te motnje. Namen: S pregledom literature proučiti vlogo fizioterapevta in pristope za obravnavo poporodne depresije ter raziskati vpliv telesne dejavnosti na njeno preprečevanje in lajšanje med nosečnostjo in po porodu. Metode dela: Uporabljena je bila kvalitativna metoda. Literatura v slovenščini in angleščini je bila zbrana prek podatkovnih baz PubMed, Medline, PEDro, Google Scholar in CINAHL – EBSCO. Članke, mlajše od 10 let, smo izbrali na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Rezultati: V analizo je bilo uvrščenih 12 študij. Telesna dejavnost se je izkazala za učinkovito metodo preprečevanja in lajšanja simptomov poporodne depresije, kjer fizioterapevt igra pomembno vlogo pri motivaciji, usmerjanju in nadzoru vadbe. Razprava in zaključek: Programi, kot so aerobna vadba, joga, pilates in skupinske vadbe, pozitivno vplivajo na psihično počutje in telesno pripravljenost. Kljub dokazanim učinkom ostaja ozaveščenost o fizioterapevtskih storitvah nizka. Ker so učinki telesne dejavnosti primerljivi z antidepresivi, to predstavlja varno in obetavno dopolnilno metodo za obvladovanje poporodne depresije. Pri tem vloga fizioterapevta poleg svetovanja in nadzora zajema tudi prilagajanje intervencij individualnim potrebam, kar je ključno za izboljšanje celostnega zdravja mater v tem obdobju.
Ključne besede: poporodna depresija, duševno zdravje žensk, telesna dejavnost, preventiva, fizioterapevtske tehnike
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2025; Ogledov: 432; Prenosov: 22
Celotno besedilo (2,10 MB)

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na raziskovanje odraščanja otrok ob staršu s simptomatiko narcisizma ter na način, kako takšno družinsko okolje oblikuje otrokovo psihološko in čustveno razvojno pot ter povzroča dolgoročne posledice. S pomočjo sistematičnega pregleda literature naloga analizira ključne duševne motnje, kot so depresija, anksioznost in posttravmatska stresna motnja, ki so pogosto prisotne pri otrocih, ki so odraščali v tovrstnem okolju. Poseben poudarek je namenjen narcisistični osebnostni motnji, njenim značilnostim in razumevanju načina, kako narcisistično vedenje staršev zaznamuje otrokovo samopodobo, občutek varnosti ter oblikovanje odnosov z drugimi, tako v otroštvu kot v odrasli dobi. Raziskava je bila izvedena s kvalitativnim pristopom, kjer je bil uporabljen PRISMA-model za sistematično iskanje in analizo strokovne in znanstvene literature. Pri izbiri virov so bili upoštevani kriteriji, kot so relevantnost, metodološka zanesljivost, časovna aktualnost in vsebinska skladnost z obravnavano tematiko. Vključena literatura obsega tako domače kot tuje vire, ki nudijo vpogled v posledice otrokovega odraščanja ob staršu s simptomatiko narcisizma. Ugotovitve te diplomske naloge se nanašajo na dolgoročne posledice odraščanja otrok ob staršu s simptomatiko narcisizma, ki vključujejo psihološke, čustvene in socialne vidike razvoja posameznika. Analiza literature je pokazala, da otroci staršev z narcisistično simptomatiko pogosto razvijejo nizko samopodobo, ki izhaja iz nenehne kritike, omalovaževanja ali nepodpirajočega vedenja staršev. Z raziskavo smo dokazali, da otroci teh staršev pogosto razvijejo nezdrav slog navezanosti, kar se kaže v težavah pri vzpostavljanju zaupanja in tesnih medosebnih odnosov. Narcisistično vedenje staršev lahko pri otrocih povzroči globoko notranjo zmedenost glede ljubezni in občutka varnosti, kar se odraža v njihovem odraslem življenju. Naloga osvetljuje pomen prepoznavanja te problematike in nudenja ustrezne strokovne podpore otrokom, ki so odraščali v družinskih razmerah, zaznamovanih z narcisističnim vedenjem staršev. Pridobljeni rezultati prispevajo k širšemu razumevanju dolgoročnih posledic odraščanja ob staršu s simptomatiko narcisizma in ponujajo pomembna izhodišča za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: narcisizem, narcizem, narcisistična osebnostna motnja, odraščanje ob narcisističnem staršu, depresija, anksioznost, nizka samopodoba
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2025; Ogledov: 646; Prenosov: 33
Celotno besedilo (861,77 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: V sodobnem času je rak bolezen, za katerim zboli mnogo ljudi. Prizadene ljudi vseh starosti in spola ter posledično vpliva na njihove bližnje družinske člane. Ker je telesno zdravje zelo povezano z duševnim, ima psihično stanje bolnika velik vpliv na potek bolezni. Ljudje, ki imajo podporo, vidijo smisel v svojem življenju, se z boleznijo lažje soočijo kot bolniki, ki tega nimajo. Pričakovan odziv na postavljeno diagnozo je lahko stres, ki se lahko razširi v čustveno stisko. Vse več je rakavih bolnikov, ki imajo čustvene stiske. Lahko je to depresija, anksioznost ali katera koli druga čustvena stiska. Veliko vlogo pri tem ima celoten onkološki tim. Z ustrezno komunikacijo in empatijo zdravstvenih delavcev lahko ti ogromno pripomorejo k poteku rehabilitacije bolnika. Bolniki se namreč tedaj počutijo sprejete in slišane. Namen raziskave je proučiti čustveno stisko bolnikov z rakom. Metoda: V raziskavo smo vključili šest ljudi, ki so zboleli za rakom in so hkrati imeli čustvene stiske. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda znanstvene in strokovne literature ter podatkovnih baz Cobiss, PubMed in Google Učenjak smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev zapisali in uredili v tabele, podatke pa razvrstili po posameznih kodah in jih interpretirali. Rezultati: Intervjuvani ljudje so bolniki, ki so zboleli za rakom in imajo čustvene stiske. Vsak je imel določeno čustveno stisko, ki pa so jo pravi čas odkrili in si poiskali pomoč. Vedeli so, kje lahko poiščejo pomoč, hkrati pa je bila družina vsem v največjo oporo. Intervjuvani ljudje so bolniki, ki so zboleli za rakom in imajo čustvene stiske. Povprečna starost intervjuvancev je 41,2 leta. V raziskavi smo ugotovili, da so se vsi bolniki s svojimi čustvenimi stiskami soočali na svoj način, kljub vsemu pa nihče od njih ni potreboval psihološke pomoči. Ob postavitvi diagnoze se je vsem intervjuvancem spremenilo življenje, v veliki meri so prioritete intervjuvancev postale družina, prijatelji in njihovo zdravje. Poudarili so pomembnost psihološke podpore ob tako težki bolezni, kot je rak. Ves čas so jim v veliko oporo družina, prijatelji in vsi bližnji. Določeni intervjuvanci imajo sedaj po končanem zdravljenju še kdaj občasne stiske glede ponovitve bolezni. Razprava: Rezultati raziskave zajemajo paciente, ki so preboleli raka in so imeli čustveno stisko. Čeprav so se soočali s težko boleznijo, intervjuvanci večjih težav s prebolevanjem bolezni in čustvenih stisk niso imeli. Vsak se je soočal s čustvenimi stiskami na svoj način, v življenje so vpeljali stvari, ki so jih pomirjale. Rezultati raziskave potrjujejo, da so bolniki imeli dobro psihološko podporo, hkrati pa so v večini povedali, da so bili zelo zadovoljni s pomočjo zdravstvenega tima. Ta jim je bil zmeraj na razpolago, kadar so karkoli potrebovali. Intervjuvanci poudarjajo pomen podpore bližnjih, ki dobro vpliva na bolnika tako na fizičnem kot na psihičnem področju. Na ta način imajo bolniki kakovostnejše možnosti za ozdravitev.
Ključne besede: rak, čustvene stiske, psihološka pomoč, depresija.
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2025; Ogledov: 795; Prenosov: 41
Celotno besedilo (933,87 KB)

Opis: Namen: depresija je kompleksna duševna motnja, ki pomembno vpliva na posameznikovo doživljanje in delovanje. Pogosto je povezana z negativnimi mislimi, občutkom brezupa in pomanjkanjem energije. Mnogi jo zamenjujejo s prehodno žalostjo, vendar depresija predstavlja daljše obdobje čustvene stiske, ki zahteva posebno pozornost in zdravljenje. Pri mladostnikih je depresija še posebej zaskrbljujoča, saj vpliva na njihov socialni razvoj, šolski uspeh in splošno kakovost življenja. Pravočasno prepoznavanje težav in ustrezna pomoč lahko bistveno izboljšata življenje mladih, saj tako čustvena kot socialna podpora igrata ključno vlogo pri premagovanju depresije. Metodologija: s pomočjo vprašalnikov med dijaki Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor smo raziskovali njihovo poznavanje depresije, kako jo doživljajo ter kakšen vpliv ima na njihovo vsakdanje življenje. Prav tako smo preverjali, ali mladostniki poiščejo pomoč in kako se spoprijemajo s simptomi depresije. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se mladostniki vse pogosteje soočajo s simptomi depresije, ki močno vplivajo na njihovo kakovost življenja. Najpogosteje depresija vpliva na njihovo socialno življenje, medosebne odnose in šolski uspeh. Večina mladostnikov je poročala, da depresija zmanjša njihovo motivacijo in povečuje občutek osamljenosti. Prav tako so mnogi mladostniki priznali, da zaradi depresije težje vzpostavljajo in ohranjajo odnose z vrstniki. Večina udeležencev raziskave je potrdila, da je pravočasna pomoč in podpora ključnega pomena za izboljšanje njihovega počutja. Diskusija in zaključek: depresija močno vpliva na kakovost življenja mladostnikov. Pravočasna pomoč in ustrezna podpora sta ključnega pomena za boljše soočanje z vsakodnevnimi izzivi. Potrebno je povečati ozaveščenost o depresiji med mladimi in vzpostaviti učinkovite podporne sisteme.
Ključne besede: depresija, mladostniki, kakovost življenja, duševno zdravje, socialni odnosi, šolski uspeh
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2024; Ogledov: 1075; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,98 MB)