1. Pomen prepoznavanja težav v duševnem zdravju pri pacientu s KOPB s strani izvajalcev zdravstvene negeErna Topalović, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kronična obstruktivna pljučna bolezen je pogosta bolezen dihal, za katero so značilne nepovratna zapora dihal in trajne težave z dihanjem. Pri kronični obstruktivni pljučni bolezni so pogoste tudi duševne motnje, kot sta depresija in anksioznost, ki imata velik vpliv na potek bolezni. Vplivata na fizično delovanje, zasoplost, kakovost življenja, stopnjo poslabšanja bolezni, uporabo zdravstvenih storitev, dolžino hospitalizacij, stopnji ponovne hospitalizacije in smrtnosti. Pacienti, ki imajo sočasno tudi težave v duševnem zdravju, težje obvladajo simptome bolezni in so manj telesno aktivni. Za učinkovito zdravljenje kronične obstruktivne pljučne bolezni je pomembna celostna obravnava, kar vključuje tudi psihološko zdravljenje.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik. Raziskava je potekala na terciarni ravni zdravstvene dejavnosti. V raziskavo je bilo vključenih 109 izvajalcev zdravstvene nege.
Rezultati: Večina anketiranih izvajalcev v zdravstveni negi se strinja, da sta najpogostejša simptoma pri pacientu s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in težavami v duševnem zdravju utrujenost in pomanjkanje energije. 95 % (104) anketirancev je odgovorilo, da je redno spremljanje napredka duševnega zdravja izjemno pomembno. 92 % (100) anketirancev se najpogosteje posvetuje z zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem, ko pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo opazijo možne znake duševnih motenj. 51 % (56) anketirancev se pogosto posvetuje s strokovnjaki s področja duševnega zdravja, kot so psihiatri ali psihologi. 87 % (95) anketirancev meni, da je najpogostejša strategija, ki se uporablja za izboljšanje duševnega zdravja pacientov, spodbujanje telesne aktivnosti. Poleg tega raziskava kaže, da 61 % (66) anketirancev redno spremlja simptome duševnega zdravja pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. 96 % (105) anketirancev se strinja, da je pri komunikaciji s pacienti s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in duševnimi težavami najpomembnejše ustvariti zaupanje in pripravljenost za sodelovanje, 96 % (104) anketirancev pa se strinja, da je pomembno postavljanje odprtih vprašanj, ki spodbujajo pogovor. 66 % (72) anketirancev najpogosteje uporablja lestvico za oceno utrujenosti pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo.
Razprava: Raziskava je pokazala, da pacienti s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in težavami v duševnem zdravju pogosto doživljajo simptome, kot so utrujenost, pomanjkanje energije, težave s spanjem, strah pred izgubo nadzora, spremembe v apetitu, panični napadi in občutek praznine. Najpogostejši znak teh motenj je utrujenost. Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo pri izbiri učinkovitih pristopov za obravnavo pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in duševnimi težavami. Raziskava je pokazala, da se večina anketiranih strinja o pomenu rednega spremljanja duševnega zdravja in napredka. Ko opazijo znake duševnih motenj, se pogosto posvetujejo z zdravnikom ali strokovnjaki za duševno zdravje. Najpogostejša strategija za izboljšanje duševnega zdravja pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo je spodbujanje telesne aktivnosti. Anketirani izvajalci zdravstvene nege prav tako redno spremljajo simptome duševnega zdravja teh pacientov. Komunikacija s pacienti je ključna, pri čemer so zaupanje in odprta vprašanja najpomembnejša za spodbujanje sodelovanja. Večina anketiranih izvajalcev zdravstvene nege uporablja lestvico za oceno utrujenosti pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo.
Ključne besede: zdravstvena nega, KOPB, duševno zdravje, depresija, anksioznost
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 261; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,97 MB) |
2. Vloga medicinske sestre pri celostni obravnavi pacienta z bipolarno motnjo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaMaja Bračič, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Medicinske sestre predstavljajo večdimenzionalno vlogo pri obravnavi pacientov z bipolarno motnjo. Združujejo strokovno znanje, sočutje, komunikacijske spretnosti in kot povezovalni člen med pacienti, zdravniki in drugimi člani zdravstvenega tima. Metode: Diplomsko delo temelji na kvalitativni raziskovalni metodi, na analizi strokovne literature. Glavni cilj je bil pregledati in analizirati zdravstvene ter strokovne članke, ki obravnavo vlogo medicinske sestre pri bipolarni motnji. Analiza je potekala z osmimi zbranimi članki, pri čemer so ključna področja zajemala delovanje medicinske sestre s pacienti z bipolarno motnjo. Ugotovitve so predstavljene opisno in služijo kot osnova za razumevanje pomena zdravstvene nege pri obravnavi oseb z bipolarno motnjo. Rezultati: Medicinske sestre imajo ključno in večplastno vlogo pri obravnavi pacientov z bipolarno motnjo, med katere se uvrščajo zgodnje prepoznavanje simptomov, edukacija pacientov in svojcev, spremljanje zdravljenja ter sodelovanje pri terapiji, preprečevanje samomorilnega vedenja, psihosocialna podpora in vzpostavljanje medosebnega odnos kot terapevtsko orodje za doseg večje učinkovitosti obravnave ter izboljšanja kakovosti življenja oseb z bipolarno motnjo. Razprava: S svojim znanjem, empatijo in prisotnostjo medicinske sestre bistveno pripomorejo k izboljšanju kakovosti življenja oseb z bipolarno motnjo ter njihovemu vključevanju v vsakdanje življenje in družbo.
Ključne besede: duševno zdravje, bipolarna motnja, manija, depresija, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 344; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. An intelligent cognitive system for computational psychotherapy with a conversational agent for attitude and behavior change in stress, anxiety and depression : doctoral dissertationTine Kolenik, 2023, doktorska disertacija Ključne besede: inteligentni kognitivni sistem, pogovorni agenti, duševno zdravje, umetna inteligenca, vedenje, stres, anksioznost, depresija
Objavljeno v ReVIS: 23.04.2026; Ogledov: 441; Prenosov: 2
Celotno besedilo (4,06 MB) |
4. Psihološki vidiki fizioterapevtske obravnave pri depresivnih pacientihNika Žlajpah, 2026, diplomsko delo Opis: Depresija je pogosta duševna motnja, za katero so značilni vztrajni občutki brezupnosti, žalosti in pomanjkanja zanimanja ali užitka pri vsakodnevnih dejavnostih. Lahko vpliva na misli, vedenje, čustva in telesno počutje. Simptomi lahko vključujejo spremembe apetita, utrujenost, motnje spanja, težave s koncentracijo in občutke ničvrednosti ali krivde. To stanje se lahko razlikuje po intenzivnosti in trajanju, kar vpliva na posameznikovo sposobnost funkcioniranja v vsakdanjem življenju. Poznamo več vrst depresije, katere imajo skupne določene simptome, vendar se razlikujejo po številu in trajanju epizod, času in domnevni etiologiji. Diagnoza se postavi na podlagi obsežnega intervjuja in fizičnega pregleda, katera sta v skladu s kriteriji Diagnostičnega in sistematičnega priročnika psihičnih bolezni oz. DSM-5-TR, 2022. V določenih primerih so potrebne tudi laboratorijske in slikovne preiskave. Zdravljenje depresije pogosto združuje različne pristope za ustvarjanje celovitega podpornega sistema. Psihoterapija, posameznikom omogoča, da se poglobijo v svoje misli in občutke, medtem ko zdravila, pomagajo stabilizirati razpoloženje. Telesna dejavnost s fizioterapijo ne izboljša samo telesno pripravljenost, temveč tudi posameznikovo razpoloženje in posledično boljše funkcioniranje v vsakdanjem življenju. Izobraževanje bolnikov in njihovih bližnjih o depresiji je ključnega pomena, saj razumevanje bolezni spodbuja podporno okolje in tako tudi zdravljenje. Ti elementi skupaj delujejo z roko v roki pri ustvarjanju prilagojenega načrta zdravljenja. V diplomski nalogi smo s pregledom literature analizirali učinkovitost usmerjene fizioterapevtske obravnave pacientov z depresijo. Ugotovili smo da je obstoječa literatura na področju povezovanja fizioterapije in psihičnega zdravja osredotočena predvsem na telesno vadbo, katera potrjeno izboljša pacientove simptome povezane s depresijo. Naši zaključki potrjujejo, da s fizioterapevtsko obravnavo pozitivno vplivamo na depresivno stanje. Analiza v diplomski nalogi lahko bistveno prispeva k boljšemu razumevanju bolezni in izbiri ustreznega fizioterapevtskega pristopa ter s tem izboljša klinično prakso pri zdravljenju pacientov s postavljeno diagnozo depresije.
Ključne besede: depresija, rehabilitacija, fizioterapija.
Objavljeno v ReVIS: 21.04.2026; Ogledov: 407; Prenosov: 6
Celotno besedilo (578,80 KB) |
5. Psihološka podpora pri multipli skleroziMarjetka Kos Belaj, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčnega sistema, ki poleg telesnih simptomov pomembno vpliva tudi na duševno zdravje obolelih. Raziskave kažejo, da več kot polovica oseb z multiplo sklerozo dosega rezultat nad kliničnim pragom za psihološko ogroženost. Najpogostejše psihološke težave vključujejo depresijo, anksioznost, kronični stres, utrujenost in kognitivne motnje, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja. Potrebe po celostni obravnavi kljub razpoložljivosti različnih oblik psihološke podpore ostajajo velike. Namen raziskave je bil z uporabo sistematičnega pregleda literature od leta 2015 do 2025 raziskati psihološko podporo pri multipli sklerozi. Cilji so bili ugotoviti najpogostejše psihološke težave pri osebah z multiplo sklerozo, raziskati najučinkovitejše oblike psihološke pomoči in preveriti dostopnost psihološke pomoči za osebe z multiplo sklerozo.
Metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature v bibliografskih bazah: PubMed, Scopus, Web of Science in PsycINFO, ki je zajemal obdobje od leta 2015 do 2025. Uporabljene so bile naslednje kombinacije ključnih iskalnih izrazov: »multipla skleroza«, »psihološke težave«, »duševno zdravje«, »psihološka podpora«, »psihoterapija«, »svetovanje«, »intervencije« in »potrebe« z Boolovimi operatorji AND in OR. Pregled je sprva zajemal 405 zadetkov, od katerih smo na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev izbrali 12 ključnih raziskav za podrobno analizo. Uporabili smo metodo vsebinske analize s tehniko kodiranja in kategoriziranje po glavnih temah.
Rezultati: Analiza literature je pokazala, da se osebe z multiplo sklerozo najpogosteje spopadajo z depresijo (do 50 % bolnikov), anksioznostjo (22–40 % bolnikov), kroničnim stresom in kognitivnimi motnjami (do 65 % bolnikov). Med najučinkovitejšimi oblikami psihološke podpore so se izkazale kognitivno vedenjska terapija (srednji učinek na depresijo, g = 0,59), spletni psihološki ukrepi, programi čuječnosti in skupinska terapija. Socialna podpora družine, prijateljev in vrstnikov ter podpora specializiranih organizacij igrajo ključno vlogo pri izboljšanju kakovosti življenja.
Razprava: Raziskave potrjujejo, da so najbolj učinkovite oblike psihološke podpore tiste, ki temeljijo na strukturiranih, dolgoročnih in prilagojenih terapijah. Kombinacija različnih pristopov, vključno s čuječnostjo, svetovanjem in kognitivno vedenjsko terapijo, vodi do subjektivno večje koristnosti. Multidisciplinarne obravnave z vključevanjem kliničnih psihologov, psihiatrov in specializiranih medicinskih sester kažejo največjo vrednost.
Ključne besede: multipla skleroza, psihološka podpora, depresija, kognitivno vedenjska terapija, kakovost življenja.
Objavljeno v ReVIS: 30.11.2025; Ogledov: 1828; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,15 MB) |
6. Fizioterapevtska diagnostika in sledenje učinkom fizioterapevtske obravnave na mentalno počutje pacientovZala Gajšek, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava vpliv kinezioterapije na duševno zdravje, s poudarkom na zmanjševanju simptomov depresije, anksioznosti in stresa ter izboljšanju splošnega psihološkega počutja. Namen dela je bil s pomočjo pregleda literature raziskati, kako lahko različne oblike terapevtske vadbe prispevajo k izboljšanju psihičnega počutja posameznikov, in jih podpreti z znanstvenimi dokazi. V nalogi so bile analizirane raziskave, ki so obravnavale vpliv aerobne vadbe, vadbe za moč, razteznih vaj in sprostitvenih tehnik, uporabljenih znotraj kinezioterapevtskih pristopov. Metodološko je bil uporabljen pregled literature s sistematičnim iskanjem v podatkovnih bazah PubMed in ScienceDirect, pri čemer je bilo na podlagi vnaprej določenih vključitvenih in izključitvenih meril v končno analizo zajetih 13 raziskav. V raziskavah je bilo skupno vključenih več tisoč udeležencev različnih starosti in zdravstvenih stanj. Večina analiziranih raziskav je vključevala dolgotrajne vadbene programe, ki so trajali od 8 do 24 tednov, s pogostostjo izvajanja od dva- do trikrat tedensko. Pri pregledu literature smo se osredotočili na različne ciljne skupine, med katerimi so bili posamezniki z depresivnimi in anksioznimi motnjami, kroničnimi telesnimi obolenji ter posebne populacije, kot so starejši in nevrološki bolniki. Rezultati so pokazali, da kinezioterapija pomembno prispeva k zmanjšanju simptomov depresije in anksioznosti, izboljšanju spanja, znižanju ravni stresa ter krepitvi splošnega duševnega zdravja. Ugotovitve potrjujejo, da je kinezioterapija lahko učinkovita samostojna ali dopolnilna metoda v obravnavi duševnih stanj in da je učinkovitost večja, kadar so vadbeni programi prilagojeni zdravstvenemu stanju, sposobnostim in potrebam bolnika. Uporabnost ugotovitev je pomembna za prakso fizioterapevtov, saj ponuja strokovna priporočila za vključevanje vadbenih programov pri izboljšanju psihofizičnega počutja bolnikov. Omejitve predstavljajo predvsem individualne razlike, dostopnost strokovnega kadra in tveganje pri pretirani vadbi. Kljub temu se je izkazalo, da je kinezioterapija pomemben nefarmakološki pristop, ki celostno prispeva k boljšemu zdravju in kakovosti življenja.
Ključne besede: Kinezioterapija, terapevtska vadba, duševno zdravje, depresija, anksioznost, stres, holistični pristop.
Objavljeno v ReVIS: 22.10.2025; Ogledov: 1036; Prenosov: 15
Celotno besedilo (600,08 KB) |
7. Vloga fizioterapevta in vpliv telesne dejavnosti na poporodno depresijo – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaLana Knavs, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Poporodna depresija je pogosta duševna motnja, ki jo sproži kompleksna interakcija bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov. Kljub temu se ženske pogosto ne odločijo poiskati strokovne pomoči oziroma se ne poslužujejo farmakološkega zdravljenja. Telesna dejavnost pa predstavlja obetaven, učinkovit in varen alternativni pristop, saj izboljšuje psihično in fizično zdravje ter zmanjšuje tveganje za pojav te motnje. Namen: S pregledom literature proučiti vlogo fizioterapevta in pristope za obravnavo poporodne depresije ter raziskati vpliv telesne dejavnosti na njeno preprečevanje in lajšanje med nosečnostjo in po porodu. Metode dela: Uporabljena je bila kvalitativna metoda. Literatura v slovenščini in angleščini je bila zbrana prek podatkovnih baz PubMed, Medline, PEDro, Google Scholar in CINAHL – EBSCO. Članke, mlajše od 10 let, smo izbrali na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Rezultati: V analizo je bilo uvrščenih 12 študij. Telesna dejavnost se je izkazala za učinkovito metodo preprečevanja in lajšanja simptomov poporodne depresije, kjer fizioterapevt igra pomembno vlogo pri motivaciji, usmerjanju in nadzoru vadbe. Razprava in zaključek: Programi, kot so aerobna vadba, joga, pilates in skupinske vadbe, pozitivno vplivajo na psihično počutje in telesno pripravljenost. Kljub dokazanim učinkom ostaja ozaveščenost o fizioterapevtskih storitvah nizka. Ker so učinki telesne dejavnosti primerljivi z antidepresivi, to predstavlja varno in obetavno dopolnilno metodo za obvladovanje poporodne depresije. Pri tem vloga fizioterapevta poleg svetovanja in nadzora zajema tudi prilagajanje intervencij individualnim potrebam, kar je ključno za izboljšanje celostnega zdravja mater v tem obdobju.
Ključne besede: poporodna depresija, duševno zdravje žensk, telesna dejavnost, preventiva, fizioterapevtske tehnike
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2025; Ogledov: 1094; Prenosov: 30
Celotno besedilo (2,10 MB) |
8. Vpliv aerobne vadbe na depresijo – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaPia Rupar, 2024, diplomsko delo Opis: Vsak deseti človek na svetu zboli za depresijo vsaj enkrat v življenju. Depresija povzroča težave v vsakodnevnem življenju, saj se ljudje z depresijo borijo s tesnobnostjo, žalostjo in pogostimi negativnimi mislimi. Ker se simptomi ne kažejo samo kognitivno, ampak tudi telesno, ima velik pomen pri zdravljenju in zmanjšanju simptomov tudi aerobna vadba. Namen diplomskega dela je raziskati in predstaviti, kakšen je vpliv aerobne vadbe na depresijo, do kolikšne mere lahko uporabimo vadbo za izboljšanje simptomov depresije in koliko časa je potrebno, da se opazijo spremembe v simptomatiki depresije. Za pisanje diplomskega dela sta bili uporabljeni deskriptivna metoda s pregledom in metoda analize. Literatura je bila zbrana s pomočjo podatkovnih baz, postopek izbire ustreznih člankov pa je bil prikazan z diagramom PRIZMA. Končno število izbranih člankov je bilo devet. V pregledanih raziskavah so bile vključene različne vrste in intenzivnosti aerobnih vadb. Za pridobivanje podatkov in ocenjevanje vpliva aerobne vadbe na simptome depresije so bile uporabljene različne ocenjevalne lestvice. Vse raziskave so pokazale pozitiven vpliv aerobne vadbe na zmanjšanje simptomov depresije. Zaradi pomanjkanja raziskav, ki vsebujejo le aerobno vadbo in ne tudi sočasnega zdravljenja z antidepresivi, je bilo pridobljeno premalo podatkov, da bi se lahko z gotovostjo trdilo, da je aerobna vadba učinkovita metoda zdravljenja posameznih simptomov depresije. Lahko pa se potrdi, da je lahko zelo učinkovita podporna metoda zdravljenja.
Ključne besede: depresija, aerobna vadba, vadba
Objavljeno v ReVIS: 04.09.2025; Ogledov: 1209; Prenosov: 13
Celotno besedilo (998,92 KB) |
9. Odraščanje ob staršu s simptomatiko narcisizmaMaria Pečnik, 2025, ni določena Opis: Diplomska naloga se osredotoča na raziskovanje odraščanja otrok ob staršu s simptomatiko narcisizma ter na način, kako takšno družinsko okolje oblikuje otrokovo psihološko in čustveno razvojno pot ter povzroča dolgoročne posledice. S pomočjo sistematičnega pregleda literature naloga analizira ključne duševne motnje, kot so depresija, anksioznost in posttravmatska stresna motnja, ki so pogosto prisotne pri otrocih, ki so odraščali v tovrstnem okolju. Poseben poudarek je namenjen narcisistični osebnostni motnji, njenim značilnostim in razumevanju načina, kako narcisistično vedenje staršev zaznamuje otrokovo samopodobo, občutek varnosti ter oblikovanje odnosov z drugimi, tako v otroštvu kot v odrasli dobi. Raziskava je bila izvedena s kvalitativnim pristopom, kjer je bil uporabljen PRISMA-model za sistematično iskanje in analizo strokovne in znanstvene literature. Pri izbiri virov so bili upoštevani kriteriji, kot so relevantnost, metodološka zanesljivost, časovna aktualnost in vsebinska skladnost z obravnavano tematiko. Vključena literatura obsega tako domače kot tuje vire, ki nudijo vpogled v posledice otrokovega odraščanja ob staršu s simptomatiko narcisizma. Ugotovitve te diplomske naloge se nanašajo na dolgoročne posledice odraščanja otrok ob staršu s simptomatiko narcisizma, ki vključujejo psihološke, čustvene in socialne vidike razvoja posameznika. Analiza literature je pokazala, da otroci staršev z narcisistično simptomatiko pogosto razvijejo nizko samopodobo, ki izhaja iz nenehne kritike, omalovaževanja ali nepodpirajočega vedenja staršev. Z raziskavo smo dokazali, da otroci teh staršev pogosto razvijejo nezdrav slog navezanosti, kar se kaže v težavah pri vzpostavljanju zaupanja in tesnih medosebnih odnosov. Narcisistično vedenje staršev lahko pri otrocih povzroči globoko notranjo zmedenost glede ljubezni in občutka varnosti, kar se odraža v njihovem odraslem življenju. Naloga osvetljuje pomen prepoznavanja te problematike in nudenja ustrezne strokovne podpore otrokom, ki so odraščali v družinskih razmerah, zaznamovanih z narcisističnim vedenjem staršev. Pridobljeni rezultati prispevajo k širšemu razumevanju dolgoročnih posledic odraščanja ob staršu s simptomatiko narcisizma in ponujajo pomembna izhodišča za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: narcisizem, narcizem, narcisistična osebnostna motnja, odraščanje ob narcisističnem staršu, depresija, anksioznost, nizka samopodoba
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2025; Ogledov: 1158; Prenosov: 41
Celotno besedilo (861,77 KB) |
10. Analiza pojavnosti depresije med starostniki, živečimi v domačem okolju v povezavi s sociodemografskimi dejavnikiNatalija Hozjan Komac, 2025, ni določena Opis: Starostna depresija je pomemben javnozdravstveni problem, ki pogosto ostaja neprepoznan in nezdravljen, kar lahko močno vpliva na kakovost življenja starejših. Še posebej so spregledani starostniki, ki niso vključeni v sistemsko institucionalno obravnavo. Namen raziskave je preučiti, kakšna je pojavnost depresivne simptomatike pri populaciji starostnikov, ki živijo v domačem okolju, in identificirati povezave med znaki depresije ter različnimi sociodemografskimi dejavniki in prisotnostjo kroničnih bolezni.
V raziskavi je sodelovalo 123 starostnikov, starih 65 let ali več, ki živijo v domačem okolju. Za oceno depresivnih simptomov je bila uporabljena Geriatrična lestvica depresivnosti (GLD-15). Poleg tega so anketiranci izpolnili vprašalnik, ki je zaobjel sociodemografske podatke, vključno s starostjo, spolom, zakonskim stanom, območjem bivanja in prisotnostjo kroničnih bolezni.
Rezultati raziskave so pokazali, da je imelo 40,2% udeležencev simptome depresije, pri čemer je imelo 12,8% posameznikov blago, 12,0% zmerno in 15,4% hudo stopnjo depresije. Najmočnejša dejavnika tveganja za razvoj depresije sta bila zakonski stan (izguba sopotnika ali sopotnice) in prisotnost kroničnih bolezni. Analiza ni pokazala statistično značilne povezave med depresijo in starostjo, spolom ali območjem bivanja.
Ugotovitve raziskave poudarjajo pomembnost zgodnjega odkrivanja in obravnave depresije pri starejših, še posebej pri osebah z zdravstvenimi težavami in tistih, ki živijo sami. Uporaba presejalnih orodij, kot je GLD-15, lahko pripomore k zgodnjemu odkrivanju depresije in izboljšanju dostopa do ustrezne obravnave, kar bi pozitivno vplivalo na kakovost življenja starostnikov.
Ključne besede: depresija, starostnik, Geriatrična lestvica depresivnosti-GLD, sociodemografski dejavniki, domače okolje.
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2025; Ogledov: 1365; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,95 MB) |
