Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Psihološka podpora pri multipli sklerozi
Marjetka Kos Belaj, 2025, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčnega sistema, ki poleg telesnih simptomov pomembno vpliva tudi na duševno zdravje obolelih. Raziskave kažejo, da več kot polovica oseb z multiplo sklerozo dosega rezultat nad kliničnim pragom za psihološko ogroženost. Najpogostejše psihološke težave vključujejo depresijo, anksioznost, kronični stres, utrujenost in kognitivne motnje, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja. Potrebe po celostni obravnavi kljub razpoložljivosti različnih oblik psihološke podpore ostajajo velike. Namen raziskave je bil z uporabo sistematičnega pregleda literature od leta 2015 do 2025 raziskati psihološko podporo pri multipli sklerozi. Cilji so bili ugotoviti najpogostejše psihološke težave pri osebah z multiplo sklerozo, raziskati najučinkovitejše oblike psihološke pomoči in preveriti dostopnost psihološke pomoči za osebe z multiplo sklerozo. Metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature v bibliografskih bazah: PubMed, Scopus, Web of Science in PsycINFO, ki je zajemal obdobje od leta 2015 do 2025. Uporabljene so bile naslednje kombinacije ključnih iskalnih izrazov: »multipla skleroza«, »psihološke težave«, »duševno zdravje«, »psihološka podpora«, »psihoterapija«, »svetovanje«, »intervencije« in »potrebe« z Boolovimi operatorji AND in OR. Pregled je sprva zajemal 405 zadetkov, od katerih smo na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev izbrali 12 ključnih raziskav za podrobno analizo. Uporabili smo metodo vsebinske analize s tehniko kodiranja in kategoriziranje po glavnih temah. Rezultati: Analiza literature je pokazala, da se osebe z multiplo sklerozo najpogosteje spopadajo z depresijo (do 50 % bolnikov), anksioznostjo (22–40 % bolnikov), kroničnim stresom in kognitivnimi motnjami (do 65 % bolnikov). Med najučinkovitejšimi oblikami psihološke podpore so se izkazale kognitivno vedenjska terapija (srednji učinek na depresijo, g = 0,59), spletni psihološki ukrepi, programi čuječnosti in skupinska terapija. Socialna podpora družine, prijateljev in vrstnikov ter podpora specializiranih organizacij igrajo ključno vlogo pri izboljšanju kakovosti življenja. Razprava: Raziskave potrjujejo, da so najbolj učinkovite oblike psihološke podpore tiste, ki temeljijo na strukturiranih, dolgoročnih in prilagojenih terapijah. Kombinacija različnih pristopov, vključno s čuječnostjo, svetovanjem in kognitivno vedenjsko terapijo, vodi do subjektivno večje koristnosti. Multidisciplinarne obravnave z vključevanjem kliničnih psihologov, psihiatrov in specializiranih medicinskih sester kažejo največjo vrednost.
Ključne besede: multipla skleroza, psihološka podpora, depresija, kognitivno vedenjska terapija, kakovost življenja.
Objavljeno v ReVIS: 30.11.2025; Ogledov: 422; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

2.
Fizioterapevtska diagnostika in sledenje učinkom fizioterapevtske obravnave na mentalno počutje pacientov
Zala Gajšek, 2025, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava vpliv kinezioterapije na duševno zdravje, s poudarkom na zmanjševanju simptomov depresije, anksioznosti in stresa ter izboljšanju splošnega psihološkega počutja. Namen dela je bil s pomočjo pregleda literature raziskati, kako lahko različne oblike terapevtske vadbe prispevajo k izboljšanju psihičnega počutja posameznikov, in jih podpreti z znanstvenimi dokazi. V nalogi so bile analizirane raziskave, ki so obravnavale vpliv aerobne vadbe, vadbe za moč, razteznih vaj in sprostitvenih tehnik, uporabljenih znotraj kinezioterapevtskih pristopov. Metodološko je bil uporabljen pregled literature s sistematičnim iskanjem v podatkovnih bazah PubMed in ScienceDirect, pri čemer je bilo na podlagi vnaprej določenih vključitvenih in izključitvenih meril v končno analizo zajetih 13 raziskav. V raziskavah je bilo skupno vključenih več tisoč udeležencev različnih starosti in zdravstvenih stanj. Večina analiziranih raziskav je vključevala dolgotrajne vadbene programe, ki so trajali od 8 do 24 tednov, s pogostostjo izvajanja od dva- do trikrat tedensko. Pri pregledu literature smo se osredotočili na različne ciljne skupine, med katerimi so bili posamezniki z depresivnimi in anksioznimi motnjami, kroničnimi telesnimi obolenji ter posebne populacije, kot so starejši in nevrološki bolniki. Rezultati so pokazali, da kinezioterapija pomembno prispeva k zmanjšanju simptomov depresije in anksioznosti, izboljšanju spanja, znižanju ravni stresa ter krepitvi splošnega duševnega zdravja. Ugotovitve potrjujejo, da je kinezioterapija lahko učinkovita samostojna ali dopolnilna metoda v obravnavi duševnih stanj in da je učinkovitost večja, kadar so vadbeni programi prilagojeni zdravstvenemu stanju, sposobnostim in potrebam bolnika. Uporabnost ugotovitev je pomembna za prakso fizioterapevtov, saj ponuja strokovna priporočila za vključevanje vadbenih programov pri izboljšanju psihofizičnega počutja bolnikov. Omejitve predstavljajo predvsem individualne razlike, dostopnost strokovnega kadra in tveganje pri pretirani vadbi. Kljub temu se je izkazalo, da je kinezioterapija pomemben nefarmakološki pristop, ki celostno prispeva k boljšemu zdravju in kakovosti življenja.
Ključne besede: Kinezioterapija, terapevtska vadba, duševno zdravje, depresija, anksioznost, stres, holistični pristop.
Objavljeno v ReVIS: 22.10.2025; Ogledov: 335; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (600,08 KB)

3.
Vloga fizioterapevta in vpliv telesne dejavnosti na poporodno depresijo – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Fizioterapija
Lana Knavs, 2025, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Poporodna depresija je pogosta duševna motnja, ki jo sproži kompleksna interakcija bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov. Kljub temu se ženske pogosto ne odločijo poiskati strokovne pomoči oziroma se ne poslužujejo farmakološkega zdravljenja. Telesna dejavnost pa predstavlja obetaven, učinkovit in varen alternativni pristop, saj izboljšuje psihično in fizično zdravje ter zmanjšuje tveganje za pojav te motnje. Namen: S pregledom literature proučiti vlogo fizioterapevta in pristope za obravnavo poporodne depresije ter raziskati vpliv telesne dejavnosti na njeno preprečevanje in lajšanje med nosečnostjo in po porodu. Metode dela: Uporabljena je bila kvalitativna metoda. Literatura v slovenščini in angleščini je bila zbrana prek podatkovnih baz PubMed, Medline, PEDro, Google Scholar in CINAHL – EBSCO. Članke, mlajše od 10 let, smo izbrali na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Rezultati: V analizo je bilo uvrščenih 12 študij. Telesna dejavnost se je izkazala za učinkovito metodo preprečevanja in lajšanja simptomov poporodne depresije, kjer fizioterapevt igra pomembno vlogo pri motivaciji, usmerjanju in nadzoru vadbe. Razprava in zaključek: Programi, kot so aerobna vadba, joga, pilates in skupinske vadbe, pozitivno vplivajo na psihično počutje in telesno pripravljenost. Kljub dokazanim učinkom ostaja ozaveščenost o fizioterapevtskih storitvah nizka. Ker so učinki telesne dejavnosti primerljivi z antidepresivi, to predstavlja varno in obetavno dopolnilno metodo za obvladovanje poporodne depresije. Pri tem vloga fizioterapevta poleg svetovanja in nadzora zajema tudi prilagajanje intervencij individualnim potrebam, kar je ključno za izboljšanje celostnega zdravja mater v tem obdobju.
Ključne besede: poporodna depresija, duševno zdravje žensk, telesna dejavnost, preventiva, fizioterapevtske tehnike
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2025; Ogledov: 432; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

4.
Vpliv aerobne vadbe na depresijo – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Fizioterapija
Pia Rupar, 2024, diplomsko delo

Opis: Vsak deseti človek na svetu zboli za depresijo vsaj enkrat v življenju. Depresija povzroča težave v vsakodnevnem življenju, saj se ljudje z depresijo borijo s tesnobnostjo, žalostjo in pogostimi negativnimi mislimi. Ker se simptomi ne kažejo samo kognitivno, ampak tudi telesno, ima velik pomen pri zdravljenju in zmanjšanju simptomov tudi aerobna vadba. Namen diplomskega dela je raziskati in predstaviti, kakšen je vpliv aerobne vadbe na depresijo, do kolikšne mere lahko uporabimo vadbo za izboljšanje simptomov depresije in koliko časa je potrebno, da se opazijo spremembe v simptomatiki depresije. Za pisanje diplomskega dela sta bili uporabljeni deskriptivna metoda s pregledom in metoda analize. Literatura je bila zbrana s pomočjo podatkovnih baz, postopek izbire ustreznih člankov pa je bil prikazan z diagramom PRIZMA. Končno število izbranih člankov je bilo devet. V pregledanih raziskavah so bile vključene različne vrste in intenzivnosti aerobnih vadb. Za pridobivanje podatkov in ocenjevanje vpliva aerobne vadbe na simptome depresije so bile uporabljene različne ocenjevalne lestvice. Vse raziskave so pokazale pozitiven vpliv aerobne vadbe na zmanjšanje simptomov depresije. Zaradi pomanjkanja raziskav, ki vsebujejo le aerobno vadbo in ne tudi sočasnega zdravljenja z antidepresivi, je bilo pridobljeno premalo podatkov, da bi se lahko z gotovostjo trdilo, da je aerobna vadba učinkovita metoda zdravljenja posameznih simptomov depresije. Lahko pa se potrdi, da je lahko zelo učinkovita podporna metoda zdravljenja.
Ključne besede: depresija, aerobna vadba, vadba
Objavljeno v ReVIS: 04.09.2025; Ogledov: 505; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (998,92 KB)

5.
Odraščanje ob staršu s simptomatiko narcisizma
Maria Pečnik, 2025, ni določena

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na raziskovanje odraščanja otrok ob staršu s simptomatiko narcisizma ter na način, kako takšno družinsko okolje oblikuje otrokovo psihološko in čustveno razvojno pot ter povzroča dolgoročne posledice. S pomočjo sistematičnega pregleda literature naloga analizira ključne duševne motnje, kot so depresija, anksioznost in posttravmatska stresna motnja, ki so pogosto prisotne pri otrocih, ki so odraščali v tovrstnem okolju. Poseben poudarek je namenjen narcisistični osebnostni motnji, njenim značilnostim in razumevanju načina, kako narcisistično vedenje staršev zaznamuje otrokovo samopodobo, občutek varnosti ter oblikovanje odnosov z drugimi, tako v otroštvu kot v odrasli dobi. Raziskava je bila izvedena s kvalitativnim pristopom, kjer je bil uporabljen PRISMA-model za sistematično iskanje in analizo strokovne in znanstvene literature. Pri izbiri virov so bili upoštevani kriteriji, kot so relevantnost, metodološka zanesljivost, časovna aktualnost in vsebinska skladnost z obravnavano tematiko. Vključena literatura obsega tako domače kot tuje vire, ki nudijo vpogled v posledice otrokovega odraščanja ob staršu s simptomatiko narcisizma. Ugotovitve te diplomske naloge se nanašajo na dolgoročne posledice odraščanja otrok ob staršu s simptomatiko narcisizma, ki vključujejo psihološke, čustvene in socialne vidike razvoja posameznika. Analiza literature je pokazala, da otroci staršev z narcisistično simptomatiko pogosto razvijejo nizko samopodobo, ki izhaja iz nenehne kritike, omalovaževanja ali nepodpirajočega vedenja staršev. Z raziskavo smo dokazali, da otroci teh staršev pogosto razvijejo nezdrav slog navezanosti, kar se kaže v težavah pri vzpostavljanju zaupanja in tesnih medosebnih odnosov. Narcisistično vedenje staršev lahko pri otrocih povzroči globoko notranjo zmedenost glede ljubezni in občutka varnosti, kar se odraža v njihovem odraslem življenju. Naloga osvetljuje pomen prepoznavanja te problematike in nudenja ustrezne strokovne podpore otrokom, ki so odraščali v družinskih razmerah, zaznamovanih z narcisističnim vedenjem staršev. Pridobljeni rezultati prispevajo k širšemu razumevanju dolgoročnih posledic odraščanja ob staršu s simptomatiko narcisizma in ponujajo pomembna izhodišča za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: narcisizem, narcizem, narcisistična osebnostna motnja, odraščanje ob narcisističnem staršu, depresija, anksioznost, nizka samopodoba
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2025; Ogledov: 646; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (861,77 KB)

6.
Analiza pojavnosti depresije med starostniki, živečimi v domačem okolju v povezavi s sociodemografskimi dejavniki
Natalija Hozjan Komac, 2025, ni določena

Opis: Starostna depresija je pomemben javnozdravstveni problem, ki pogosto ostaja neprepoznan in nezdravljen, kar lahko močno vpliva na kakovost življenja starejših. Še posebej so spregledani starostniki, ki niso vključeni v sistemsko institucionalno obravnavo. Namen raziskave je preučiti, kakšna je pojavnost depresivne simptomatike pri populaciji starostnikov, ki živijo v domačem okolju, in identificirati povezave med znaki depresije ter različnimi sociodemografskimi dejavniki in prisotnostjo kroničnih bolezni. V raziskavi je sodelovalo 123 starostnikov, starih 65 let ali več, ki živijo v domačem okolju. Za oceno depresivnih simptomov je bila uporabljena Geriatrična lestvica depresivnosti (GLD-15). Poleg tega so anketiranci izpolnili vprašalnik, ki je zaobjel sociodemografske podatke, vključno s starostjo, spolom, zakonskim stanom, območjem bivanja in prisotnostjo kroničnih bolezni. Rezultati raziskave so pokazali, da je imelo 40,2% udeležencev simptome depresije, pri čemer je imelo 12,8% posameznikov blago, 12,0% zmerno in 15,4% hudo stopnjo depresije. Najmočnejša dejavnika tveganja za razvoj depresije sta bila zakonski stan (izguba sopotnika ali sopotnice) in prisotnost kroničnih bolezni. Analiza ni pokazala statistično značilne povezave med depresijo in starostjo, spolom ali območjem bivanja. Ugotovitve raziskave poudarjajo pomembnost zgodnjega odkrivanja in obravnave depresije pri starejših, še posebej pri osebah z zdravstvenimi težavami in tistih, ki živijo sami. Uporaba presejalnih orodij, kot je GLD-15, lahko pripomore k zgodnjemu odkrivanju depresije in izboljšanju dostopa do ustrezne obravnave, kar bi pozitivno vplivalo na kakovost življenja starostnikov.
Ključne besede: depresija, starostnik, Geriatrična lestvica depresivnosti-GLD, sociodemografski dejavniki, domače okolje.
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2025; Ogledov: 679; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

7.
ČUSTVENA STISKA PRI BOLNIKU Z RAKOM
Helena Puhan, 2025, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V sodobnem času je rak bolezen, za katerim zboli mnogo ljudi. Prizadene ljudi vseh starosti in spola ter posledično vpliva na njihove bližnje družinske člane. Ker je telesno zdravje zelo povezano z duševnim, ima psihično stanje bolnika velik vpliv na potek bolezni. Ljudje, ki imajo podporo, vidijo smisel v svojem življenju, se z boleznijo lažje soočijo kot bolniki, ki tega nimajo. Pričakovan odziv na postavljeno diagnozo je lahko stres, ki se lahko razširi v čustveno stisko. Vse več je rakavih bolnikov, ki imajo čustvene stiske. Lahko je to depresija, anksioznost ali katera koli druga čustvena stiska. Veliko vlogo pri tem ima celoten onkološki tim. Z ustrezno komunikacijo in empatijo zdravstvenih delavcev lahko ti ogromno pripomorejo k poteku rehabilitacije bolnika. Bolniki se namreč tedaj počutijo sprejete in slišane. Namen raziskave je proučiti čustveno stisko bolnikov z rakom. Metoda: V raziskavo smo vključili šest ljudi, ki so zboleli za rakom in so hkrati imeli čustvene stiske. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda znanstvene in strokovne literature ter podatkovnih baz Cobiss, PubMed in Google Učenjak smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev zapisali in uredili v tabele, podatke pa razvrstili po posameznih kodah in jih interpretirali. Rezultati: Intervjuvani ljudje so bolniki, ki so zboleli za rakom in imajo čustvene stiske. Vsak je imel določeno čustveno stisko, ki pa so jo pravi čas odkrili in si poiskali pomoč. Vedeli so, kje lahko poiščejo pomoč, hkrati pa je bila družina vsem v največjo oporo. Intervjuvani ljudje so bolniki, ki so zboleli za rakom in imajo čustvene stiske. Povprečna starost intervjuvancev je 41,2 leta. V raziskavi smo ugotovili, da so se vsi bolniki s svojimi čustvenimi stiskami soočali na svoj način, kljub vsemu pa nihče od njih ni potreboval psihološke pomoči. Ob postavitvi diagnoze se je vsem intervjuvancem spremenilo življenje, v veliki meri so prioritete intervjuvancev postale družina, prijatelji in njihovo zdravje. Poudarili so pomembnost psihološke podpore ob tako težki bolezni, kot je rak. Ves čas so jim v veliko oporo družina, prijatelji in vsi bližnji. Določeni intervjuvanci imajo sedaj po končanem zdravljenju še kdaj občasne stiske glede ponovitve bolezni. Razprava: Rezultati raziskave zajemajo paciente, ki so preboleli raka in so imeli čustveno stisko. Čeprav so se soočali s težko boleznijo, intervjuvanci večjih težav s prebolevanjem bolezni in čustvenih stisk niso imeli. Vsak se je soočal s čustvenimi stiskami na svoj način, v življenje so vpeljali stvari, ki so jih pomirjale. Rezultati raziskave potrjujejo, da so bolniki imeli dobro psihološko podporo, hkrati pa so v večini povedali, da so bili zelo zadovoljni s pomočjo zdravstvenega tima. Ta jim je bil zmeraj na razpolago, kadar so karkoli potrebovali. Intervjuvanci poudarjajo pomen podpore bližnjih, ki dobro vpliva na bolnika tako na fizičnem kot na psihičnem področju. Na ta način imajo bolniki kakovostnejše možnosti za ozdravitev.
Ključne besede: rak, čustvene stiske, psihološka pomoč, depresija.
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2025; Ogledov: 795; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (933,87 KB)

8.
Vloga socialnega gerontologa pri vzdrževanju duševnega zdravja starejših ob izgubi partnerja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologija
Nika Žurman, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: V Uvodu smo predstavili sestavo diplomskega dela, vključno s teoretični izhodišči. Začeli smo s poglavjem Starost in staranje - kako se psihično in fizično pripraviti na to obdobje. Nadaljujemo s poglavjem Duševno zdravje starejših oseb, kjer smo obravnavali simptome duševnih motenj in dejavnike tveganja. Osredotočili smo se na Depresijo, na njene vzroke in povezavo z Izgubo partnerja, kjer smo podrobneje opisali Žalovanje, Sprejetje in odnos do smrti ter Vloga socialnega gerontologa. V zadnjem poglavju predstavimo psihosocialno okrevanje in zdravljenje po izgubi partnerja. V zaključku uvoda prezentiramo raziskovalni problem, cilje in metode dela. Metode: V metodologiji smo uporabil deskriptivno metodo za opisovanje procesov, metodo kompilacije, s katero smo povzeli dela drugih avtorjev, ter z metodo komparacije primerjali dejstva, različne ugotovitve avtorjev ter njihova stališča. Celotni raziskovalni del diplomske naloge temelji na kvalitativnem metodološkem pristopu. Rezultati: S kvalitativno raziskavo smo pridobili rezultate desetih intervjujev moških in žensk, starih nad 65 let, ki so v bližnji preteklosti izgubili partnerja. Analiza je bila opravljena na podlagi njihovih izkušenj, ki so pokazale, da je izguba pri vseh pustila veliko čustveno stisko in praznino v življenju. Večina intervjuvancev je izpostavila težave pri privajanju na življenje brez ljubljene osebe. Razprava in zaključek: V Razpravi smo analizirali rezultate in jih povezali s teoretičnimi izhodišči. S primerjavo naše raziskave smo primerjali raziskave teoretičnih izhodišč. V Zaključku smo povzeli ključne ugotovitve diplomske naloge. Poudarili smo naša stališča in priporočila za nadaljnji razvoj na področju duševnega zdravja. Poleg tega smo odkrili nove raziskovalne izzive, ki so se pojavili med pisanjem.
Ključne besede: starejše osebe, duševne motnje, depresija, izguba partnerja, psihosocialno okrevanje
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 767; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

9.
Vpliv depresije na življenje mladostnikov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena nega
Kristina Beriša, 2024, diplomsko delo

Opis: Namen: depresija je kompleksna duševna motnja, ki pomembno vpliva na posameznikovo doživljanje in delovanje. Pogosto je povezana z negativnimi mislimi, občutkom brezupa in pomanjkanjem energije. Mnogi jo zamenjujejo s prehodno žalostjo, vendar depresija predstavlja daljše obdobje čustvene stiske, ki zahteva posebno pozornost in zdravljenje. Pri mladostnikih je depresija še posebej zaskrbljujoča, saj vpliva na njihov socialni razvoj, šolski uspeh in splošno kakovost življenja. Pravočasno prepoznavanje težav in ustrezna pomoč lahko bistveno izboljšata življenje mladih, saj tako čustvena kot socialna podpora igrata ključno vlogo pri premagovanju depresije. Metodologija: s pomočjo vprašalnikov med dijaki Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor smo raziskovali njihovo poznavanje depresije, kako jo doživljajo ter kakšen vpliv ima na njihovo vsakdanje življenje. Prav tako smo preverjali, ali mladostniki poiščejo pomoč in kako se spoprijemajo s simptomi depresije. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se mladostniki vse pogosteje soočajo s simptomi depresije, ki močno vplivajo na njihovo kakovost življenja. Najpogosteje depresija vpliva na njihovo socialno življenje, medosebne odnose in šolski uspeh. Večina mladostnikov je poročala, da depresija zmanjša njihovo motivacijo in povečuje občutek osamljenosti. Prav tako so mnogi mladostniki priznali, da zaradi depresije težje vzpostavljajo in ohranjajo odnose z vrstniki. Večina udeležencev raziskave je potrdila, da je pravočasna pomoč in podpora ključnega pomena za izboljšanje njihovega počutja. Diskusija in zaključek: depresija močno vpliva na kakovost življenja mladostnikov. Pravočasna pomoč in ustrezna podpora sta ključnega pomena za boljše soočanje z vsakodnevnimi izzivi. Potrebno je povečati ozaveščenost o depresiji med mladimi in vzpostaviti učinkovite podporne sisteme.
Ključne besede: depresija, mladostniki, kakovost življenja, duševno zdravje, socialni odnosi, šolski uspeh
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2024; Ogledov: 1075; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

10.
VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI PREPOZNAVANJU POPORODNE DEPRESIJE
Lea Kolenc, 2024, ni določena

Opis: Izhodišča: Poporodna depresija je pri otročnicah najpogostejša duševna motnja. Dejavniki tveganja za nastanek so predhodne duševne motnje, pomanjkanje podpore s stani partnerja ali družine otročnice, slabe socialno-ekonomske razmere, nasilje nad otročnico. Simptomi poporodne depresije so različni, od prekomerne skrbi za novorojenčka do popolnega zavračanja novorojenčka, apatije, jokavosti, občutkov krivde. Zdravljenje je farmakološko ali nefarmakološko. Otročnicam v Sloveniji pripadata dva obiska patronažne medicinske sestre. Namen raziskave je ugotoviti vlogo patronažne medicinske sestre pri prepoznavanju poporodne depresije. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani ter sintetizirani primarni in sekundarni viri. Zbrani podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Sekundarni so bili pridobljeni s pregledom strokovne domače in tuje literature ter spletnih baz. Rezultati: Intervjuvanke se na svojih terenih srečujejo s poporodno depresijo, vendar ne pogosto. Večina jih meni, da pojav poporodne depresije ni pogost, dve od njih menita, da pojav narašča. V letu 2023 so štiri intervjuvanke obravnavale po en primer poporodne depresije, ena dva primera in ena nobenega. Vse intervjuvanke poznajo in uporabljajo Edinburški vprašalnik poporodne depresije za prepoznavanje poporodne depresije. Kot metodo za prepoznavanje poporodne depresije uporabljajo pogovor z otročnico. Po presoji, da ta potrebuje pomoč, se obrnejo na njenega osebnega zdravnika. Kot način zdravljenja poznajo psihoterapijo in zdravljenje z zdravili. Intervjuvane patronažne medicinske sestre dobro poznajo znake poporodne depresije in dejavnike tveganja za njen nastanek. Razprava: Ugotovljeno je bilo, da se vzorec intervjuvanih patronažnih medicinskih sester ne srečuje pogosto s poporodno depresijo, vendar bi bilo v smeri pogostosti srečanja patronažnih medicinskih sester s poporodno depresijo potrebno izvesti še dodatne raziskave. Glavni način prepoznavanja poporodne depresije s strani patronažne medicinske sestre je pogovor z otročnico. Pri sumu na poporodno depresijo je kontaktiranje osebnega zdravnika otročnice in ostalih strokovnjakov glavni pristop patronažne medicinske sestre. Patronažne medicinske sestre dobro poznajo znake poporodne depresije, jo znajo prepoznati, dobro poznajo dejavnike tveganja in vedo, katere otročnice so bolj ogrožene za nastanek poporodne depresije.
Ključne besede: poporodna depresija, patronažna medicinska sestra, otročnica, poporodno obdobje.
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2024; Ogledov: 1272; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh