1. Nevarnosti spletnega okolja: lažne novice na spletu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Spletne in informacijske tehnologijeMaxim Tursunov, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko lažnih novic v spletnem okolju ter njihov vpliv na družbo, zlasti v slovenskem prostoru. V ospredju je vprašanje, kako prebivalci Slovenije prepoznavajo lažne novice in katere oblike medijske pismenosti pri tem igrajo najpomembnejšo vlogo. Teoretični del zajema pregled obstoječe literature, definicije pojma lažnih novic, motive za njihovo širjenje ter negativne posledice za javno mnenje, zdravje, varnost in demokratične procese. Poseben poudarek je namenjen primerom vpliva dezinformacij med volitvami in v času pandemije COVID-19. Empirični del temelji na anketni raziskavi, ki zajema približno 130 anketirancev iz različnih starostnih in izobrazbenih skupin. Namen raziskave je ugotoviti stopnjo digitalne in novičarske pismenosti Slovencev ter analizirati, kako pogosto se srečujejo z lažnimi novicami in kakšne strategije uporabljajo za preverjanje verodostojnosti virov. Rezultati bodo primerjani s teoretičnimi izhodišči, da bi se oblikovalipredlogi zaizboljšanje ozaveščenosti in odpornosti proti dezinformacijam. Cilj naloge je prispevati k oblikovanju učinkovitih strategij za krepitev kritičnega vrednotenja informacij ter gradnji bolj odporne informacijske družbe.
Ključne besede: lažne novice, novičarska pismenost, digitalna pismenost, dezinformacije, kritično vrednotenje informacij
Objavljeno v ReVIS: 23.01.2026; Ogledov: 975; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (2,69 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. VLOGA DIGITALNIH MEDIJEV PRI OBLIKOVANJU JAVNEGA MNENJA V KRIZNIH SITUACIJAHDarja Gazvoda, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu preučujemo vlogo digitalnih medijev pri oblikovanju javnega mnenja v kriznih situacijah. Namen magistrskega dela je analizirati rabo digitalnih medijev pri spremljanju družbeno relevantnih vsebin v Sloveniji, zaupanje vanje ter njihov vpliv na oblikovanje stališč. V prvem delu teoretično opredelimo ključne značilnosti digitalnih medijev, načine širjenja informacij ter vpliv algoritmične personalizacije, kar prispeva k pojavu dezinformacij, senzacionalističnega poročanja in manipulacije javnega mnenja. Ob tem predstavimo tudi pomen medijske pismenosti kot enega izmed ključnih orodij za zmanjševanje negativnih učinkov širjenja napačnih informacij.
Empirični del raziskave temelji na podatkih, zbranih s spletnim anketnim vprašalnikom med slovenskimi uporabniki digitalnih medijev (N = 207), katerih analiza je omogočila preučevanje povezav med demografskimi značilnostmi, uporabo digitalnih medijev ter zaznavanjem kriznih informacij. Analiza je pokazala, da starejši anketiranci pogosteje spremljajo informacije o kriznih dogodkih prek digitalnih medijev kot mlajši, kar pa je verjetno povezano predvsem s specifikami vzorca. Stopnja izobrazbe se ni izkazala kot statistično značilen dejavnik pri preverjanju verodostojnosti informacij ali zaupanju v digitalne medije. Prav tako ni bila potrjena povezava med pogostostjo uporabe digitalnih medijev in zaznavanjem dezinformacij, medtem ko je bila identificirana šibka pozitivna povezava med uporabo digitalnih medijev in zaznavanjem njihovega vpliva na oblikovanje stališč o družbeno pomembnih temah. Analiza razlik med spoloma ni razkrila statistično značilnih razlik v zaznavanju senzacionalizma.
Študija prispeva k razumevanju vloge digitalnih medijev pri oblikovanju javnega mnenja v kriznih razmerah ter nudi izhodišča za nadaljnje raziskave in razvoj smernic medijske pismenosti.
Ključne besede: digitalni mediji, javno mnenje, krizne situacije, dezinformacije, verodostojnost informacij
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2025; Ogledov: 1077; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,21 MB) |
3. VPLIV DEZINFORMACIJ NA POLITIČNO STABILNOST V EVROPINeli Pisek, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga raziskuje vpliv dezinformacij na politično stabilnost s poudarkom na štirih evropskih državah: Franciji, Poljski, Madžarski in Združenem kraljestvu. Glavni cilj raziskave je bil analizirati, kako lažne informacije vplivajo na politične procese, kdo jih širi in prek katerih kanalov, kakšne so njihove glavne strategije ter kateri ukrepi so najbolj učinkoviti pri omejevanju njihovega vpliva.
Rezultati raziskave potrjujejo, da so dezinformacije postale pomembno orodje za oblikovanje javnega mnenja, vpliv na volilne izide in destabilizacijo demokratičnih sistemov. Dokazali smo, da dezinformacije prispevajo k volilni manipulaciji, polarizaciji družbe in zmanjšanju zaupanja v institucije. Države, ki imajo bolj učinkovite regulativne mehanizme, so pokazale večjo odpornost proti vplivu dezinformacij - najbolj učinkoviti izmed njih so regulacija digitalnih platform, izboljšanje medijske pismenosti in podpora neodvisnim preverjevalcem dejstev. Ključni izzivi, ki ostajajo, so hitrost širjenja dezinformacij na družbenih omrežjih, težka regulacija slednjih in naraščajoča uporaba umetne inteligence pri ustvarjanju manipulativnih vsebin.
V zaključku poudarjamo, kako pomemben je boj proti dezinformacijam za ohranjanje demokracije, saj vpliv lažnih informacij znotraj držav narašča, še posebej na digitalnih platformah. Prav tako poudarjamo potrebo po skupnem mednarodnem sodelovanju v boju proti dezinformacijam. Nadaljnje raziskave bi morale vključevati še večje število držav ter poglobljeno analizo učinkovitosti zakonodajnih ukrepov in vpliva umetne inteligence na širjenje dezinformacij.
Ključne besede: dezinformacije, politična stabilnost, države, ukrepi, informacije
Objavljeno v ReVIS: 20.05.2025; Ogledov: 1173; Prenosov: 23
Celotno besedilo (986,44 KB) |
4. Informacijska zasebnost po škandalu Cambridge Analytica : magistrsko deloNina Benčič, 2020, magistrsko delo Opis: Dandanes na družbenih omrežjih bogatimo svoje socialno življenje in hkrati spremljamo novice in oglase. Oglaševanje produktov in storitev na teh omrežjih s strani raznih podjetij je eden najbolj ekonomičnih in učinkovitih načinov komuniciranja s strankami. Zaradi navedenih prednosti je tovrstno oglaševanje privlačno tudi za politične kampanje. To lahko pripomore k temu, da se več ljudi udeleži volitev, hkrati pa lahko v nekaterih primerih povzroči škodne posledice. Možnosti profiliranja, ciljnega oglaševanja in ustvarjanja lažnih novic oziroma dezinformacij načenjajo informacijsko zasebnost posameznikov, vse skupaj pa vpliva na načelo demokratičnosti. Namen magistrskega dela je predstaviti spremembe, ki so nastale v povezavi z informacijsko zasebnostjo po škandalu Cambridge Analytica iz leta 2018. Istega leta je začela veljati Splošna uredba o varstvu podatkov, znana pod kratico GDPR, ki je prinesla nekatere nove in preoblikovala stare pravne mehanizme za varstvo osebnih podatkov. Pravna sredstva, ki so jih imeli oškodovanci na voljo v času razglasitve škandala, so bila bolj omejena in kršitve mileje sankcionirane, kot so sedaj. Visoke denarne kazni, ki jih določa GDPR, zagotavljajo odvračalni učinek. Poleg tega je sedaj več ljudi seznanjenih s svojimi pravicami in pravnim varstvom, ki jim je na voljo v primeru kršitev.
Ključne besede: informacijska zasebnost, Cambridge Analytica, Facebook, dezinformacije, načelo demokratičnosti
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 3400; Prenosov: 343
Celotno besedilo (993,10 KB) |
