Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Magistrsko delo preučuje vpliv digitalizacije in novih tehnologij na postopke mediacije. Osredotoča se na pravne okvire, ki urejajo tako postopke mediacije kot spletne mediacije, spletne strani, ki ponujajo storitve mediacije, vlogo umetne inteligence in napovedi za razvoj spletne mediacije v prihodnosti. Primerjalno-pravni vidik vključuje štiri države: Slovenijo, Nemčijo, ZDA in Kitajsko. Delo temelji na kvalitativnih metodah. Uporabljene so bile metoda analize dokumentov in literature, metoda kompilacije, komparativna metoda, deduktivna metoda, primerjalno-pravna in analiza. Izvedena je bila analiza spletnih strani, ki ponujajo storitve spletne mediacije. Tako analiza zakonodaje kot analiza spletnih strani prinašata podobne ugotovitve, da je spletna mediacija v Nemčiji, ZDA in Kitajskem že razvita in razširjena, medtem ko Slovenija na tem področju sicer že kaže interes in razvoj, vendar zaenkrat še zaostaja. Analiza spletnih strani je pokazala, da večina spletnih strani izrecno navaja, da nudijo spletno mediacijo, a so informacije o pravni podlagi, temeljnih načelih in posledicah mediacije lahko pomanjkljive. Uporaba umetne inteligence pri mediaciji se ocenjuje kot pozitivna, saj lahko pospešuje postopek in zbira podatke, vendar pa se kaže ugotovitev, da je pomembno ohraniti človeški element v procesu mediacije. Magistrsko delo opozarja na pravne izzive, ki jih prinaša mediacija v digitalnem svetu, kot so varstvo osebnih podatkov, zaupnost in enakopravnost strank. Predlaga se, da bi se zakonodaja dopolnila s smernicami, ki bi urejale spletno mediacijo, tudi z namenom pospeševanja njene uporabe. Poudarek na izobraževanju mediatorjev na področju uporabe spletnih orodij bi lahko zagotovilo ohranitev kakovosti in učinkovitosti mediacije tudi v spletnem okolju.
Ključne besede: mediacija, spletna mediacija, digitalizacija, umetna inteligenca, pravni okvir, varstvo osebnih podatkov, zaupnost, Slovenija, Nemčija, ZDA, Kitajska
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 25; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,71 MB)

Opis: Raziskava se osredotoča na uvedbo digitalnih tehnologij v primarno zdravstveno oskrbo, predvsem v zdravstvenih domovih. Cilj naloge je preučiti vpliv digitalizacije na kakovost, učinkovitost in dostopnost zdravstvenih storitev. V nalogi so predstavljene osnovne značilnosti digitalizacije v zdravstvu, njeni izzivi in prednosti ter trenutni kontekst primarne oskrbe. Poudarek je na implementaciji digitalnih tehnologij, kot so elektronski recepti, napotnice, kartoni in telemedicina. Empirični del naloge vključuje mnenja in izkušnje zdravstvenih delavcev ter vodstva glede uporabe teh tehnologij ter analizo težav pri njihovem uvajanju. Sklepna poglavja ponujajo priporočila za izboljšanje in nadaljnje raziskave, ob tem pa izpostavljajo tudi pomen izobraževanja za uspešno sprejetje digitalizacije v praksi.
Ključne besede: digitalizacija zdravstva, zdravstveni domovi, elektronski karton, eZdravje, telemedicina
Objavljeno v ReVIS: 06.06.2025; Ogledov: 202; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,15 MB)

Opis: Predstavniki generacije Z se bistveno razlikujejo od predstavnikov prejšnjih generacij. Odraščali so v obdobju tehnološkega napredka in digitalizacije, zaradi česar so postali tehnično podkovani in odprti za nove priložnosti. V podjetniškem okolju digitalne dobepredstavljajo prelomnico, saj se ne le prilagajajo, ampak tudi aktivno oblikujejo sodobno delovno okolje. Kljub številnim prednostim, kot so podjetniški duh, tehnično znanje in zavedanje o družbeni odgovornosti, se na svoji poti spoprijemajo z izzivi. Med temi so prevelika delovna obremenitev, nezadovoljstvo z delom, pomanjkanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem ter strah pred neuspehom. Kljub izzivom se pripadniki generacije Z zavedajo pomena nenehnega učenja, osebne rasti in inovativnosti, kar jim omogoča, da aktivno oblikujejo prihodnost dela. Kljub vsemu sta zanje pri poklicnem odločanju odločilna dejavnika stabilnost in varnost zaposlitve. Razumevanje potreb in izzivov predstavnikov generacije Z je ključno za razvoj podpornih strategij, ki bi mladim omogočile uspeh in pripomogle k rasti podjetniške kulture. Med njimi je največ zanimanja za tehnološki in storitveni sektor, medtem ko sta kmetijstvo in zdravstvo zanje najmanj privlačna. Digitalna preobrazba omogoča mladim dostop do globalnih trgov in novih poslovnih priložnosti, a kljub temu številni izzivi ostajajo. Pomanjkanje finančnih virov ostaja ena izmed največjih ovir. Predstavniki generacije Z kot svoje prednosti vidijo predvsem inovativnost, kreativnost in prilagodljivost. Prisoten pa je tudi strah pred neuspehom in pomanjkanjem potrebnega znanja ali izkušenj, zato je pomembno, da se razvijejo podporni mehanizmi, ki mladim omogočijo izkoriščanje njihovih potencialov in zmanjšajo občutek negotovosti.
Ključne besede: generacija Z, tehnološki napredek, digitalizacija, podjetniško okolje, poslovne priložnosti.
Objavljeno v ReVIS: 24.04.2025; Ogledov: 237; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: V sklopu magistrske naloge sem predstavil sistem za upravljanje s proizvodnjo, ki smo ga začeli uporabljati v podjetju TKI Hrastnik, d. d. V magistrski nalogi sem predstavil celotno testiranje tega sistema. Izvedel sem strukturirane intervjuje z uporabniki tega sistema ter nato intervjuje analiziral in s pomočjo analize potrdil oz. ovrgel hipoteze. Izkazalo se je, da sem pri testiranju naletel na več napak v delovanju. Vse težave so bile odpravljene pred prehodom v produkcijo. Izkazalo se je tudi, da so uporabniki zelo zadovoljni s sistemom za upravljanje proizvodnje.
Ključne besede: sistem za upravljanje proizvodnje, digitalizacija, izboljšanje sledljivosti, spletni brskalniki, testiranje, varnost
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 339; Prenosov: 2
Celotno besedilo (3,25 MB)

Opis: Razvoj akademske svobode od Sokrata do danes predstavlja zapleteno transformacijo človeške družbe, od religije prek filozofije do tehnologije. Evolucija človeške misli se začne s Sokratovo dialektiko in Platonovo Akademijo, ki jo v srednjem veku pričakata teološko nasprotovanje in inkvizicija. Pojav Kopernikove heliocentrične razlage, Gutenbergovega tiskalnega stroja in učenje Galilea Galileja privedejo do sveta, v katerem Descartes izreče znamenite besede »cogito ergo sum« ter obrne filozofsko smer nazaj k človeku. Tam ga dočaka usodni Immanuel Kant, katerega učenje naznani prihod nihilizma – prihod Nietzscheja, ki svojo destruktivno misel preda M. Heideggerju in odnosu človeka do tehnike, da bi po njem končali pri Baudrillardu in matrici ničnosti. Akademska svoboda se znotraj te evolucije pojavi na samem začetku pri Sokratu in Platonu ter se skozi čas »ohranja« pri posamičnih znanstvenikih. Šele s Humboldtovo ustanovitvijo moderne univerze v Berlinu leta 1809 lahko začnemo govoriti o akademski svobodi v sodobnem pomenu besede. Univerze postanejo središča razvoja umetnosti in znanosti, vendar se pravna zaščita akademske svobode tako v Evropi kot ZDA pojavi sorazmerno pozno. Pojem akademske svobode še danes večinoma ni izrecno omenjen v ustavah držav, medtem ko so področni zakoni, v katerih se opredeljuje akademska svoboda, nemalokrat tarča strokovnih kritik. Danes je akademska svoboda v svetu zelo različno zaščitena. In tukaj ne gre le za formalne, ampak tudi vsebinske razlike. Znotraj akademske svobode se ne nahajata le svoboda raziskovanja in poučevanja, ampak tudi avtonomija univerze, družbena odgovornost in tisto, brez česar akademske svobode ne bi bilo: svoboda izražanja, združevanja, govora. Trend zmanjševanja akademske svobode je danes opazen v številnih državah. Digitalizacija šolstva ob tem predstavlja nove izzive akademski svobodi, kjer se kitajski model tehnološke diktature zaenkrat razvija brez zaznavne alternative zahodnega sveta. Razvoj pametnih mest zahteva digitalno preobrazbo družbe in s tem tudi izobraževanja. Akademska svoboda se zato vse bolj izpostavlja tako v svoji svobodi kot nesvobodi.
Ključne besede: akademska svoboda, digitalizacija, znanost in umetnost, pravo, ustava, tehnologija
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 376; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,84 MB)