1. Kibernetska varnost v javni upravi : vloga zaposlenih pri obvladovanju izzivov in priložnosti v digitalni dobiDarko Oberle, 2025, magistrsko delo Opis: Kibernetska varnost v javni upravi je v digitalni dobi postala eno glavnih področij, kjer imajo zaposleni osrednjo vlogo pri obvladovanju izzivov in priložnosti. Čeprav digitalna preobrazba prinaša številne koristi, kot so učinkovitejše storitve in racionalizacija procesov, hkrati povečuje tudi izpostavljenost kibernetskim grožnjam. Namen magistrskega dela je raziskati vpliv človeških dejavnikov pri oblikovanju in ohranjanju kibernetske varnosti v javni upravi. V času, ko so informacijski sistemi temelj delovanja javnih storitev, je zagotavljanje varnosti bistveno za zaščito občutljivih podatkov in krepitev zaupanja javnosti. Posebna pozornost je namenjena zaposlenim, ki pogosto predstavljajo prvo obrambno linijo pred kibernetskimi grožnjami, vendar se soočajo s pomanjkanjem digitalnih veščin, preobremenjenostjo in nezadostnim usposabljanjem. V delu so analizirani glavni dejavniki, kot so digitalna pismenost, ozaveščenost, vedenjski vzorci in organizacijska kultura, ki vplivajo na varnostno držo zaposlenih in uspeh varnostnih ukrepov. Raziskava se osredotoča na vpliv človeških napak, omejene digitalne pismenosti in pomanjkanja ozaveščenosti na pojav kibernetskih tveganj, pri čemer posebno izpostavlja socialni inženiring in lažno predstavljanje. Preučuje tudi ustreznost obstoječih varnostnih politik in usposabljanj v javni upravi ter opredeljuje digitalne kompetence in organizacijske ukrepe, ki so pomembni za zmanjševanje tveganj in oblikovanje trajnostne varnostne drže zaposlenih. Metodološki pristop združuje pregled literature, primerjalno analizo obstoječih modelov in kvalitativne intervjuje z zaposlenimi v državnih institucijah. Analiza kaže, da tehnološki ukrepi ne zadoščajo brez stalnega usposabljanja, strateške komunikacije ter razvoja varnostno odgovornega vedenja. Poseben poudarek je namenjen oblikovanju trajnostne varnostne kulture, ki temelji na zaupanju in sodelovanju med zaposlenimi. Rezultati intervjujev potrjujejo, da so človeške napake, pomanjkanje ozaveščenosti in neustrezna usposobljenost najpogostejši vzroki varnostnih incidentov v javni upravi, kar potrjuje potrebo po celostnem pristopu k obvladovanju kibernetskih tveganj. Naloga prispeva priporočila, ki institucijam pomagajo krepiti varnostno kulturo, dvigovati digitalne kompetence in sistematično vključevati človeški dejavnik v strategije kibernetske varnosti.
Ključne besede: kibernetska varnost, človeški dejavnik, digitalna pismenost, varnostna kultura, javna uprava, usposabljanje zaposlenih
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 203; Prenosov: 18
 Celotno besedilo (1,14 MB) |
2. Zdravstvena pismenost odraslih prebivalcev Občine Šalovci : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vede – smer Zdravstvena negaDrago Lainščak, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Zdravstvena pismenost zajema znanje, motivacijo in kompetence posameznikov za dostopanje do zdravstvenih informacij, njihovo razumevanje, presojo in uporabo ob vsakodnevnih odločitvah povezanih z zdravjem. V magistrskem delu smo raziskali stopnjo splošne, navigacijske in osnovne digitalne zdravstvene pismenosti pri odraslih prebivalcih Občine Šalovci in pridobljene podatke primerjati s podatki o zdravstveni pismenosti na nacionalni ravni. Metode: V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Izvedli smo presečno raziskavo z metodo osebnega anketiranja z anketarji. V raziskavi so sodelovali odrasli prebivalci Občine Šalovci. Vprašalnik je bil sestavljen iz štirih delov, socialno-demografskih podatkov, splošne zdravstvene pismenosti (zdravstvenega varstva, preprečevanja bolezni, spodbujanja zdravja), navigacijske ter osnovne digitalne zdravstvene pismenosti. Sodelovalo je 422 anketirancev (42 % odzivnost). Rezultati: V raziskavi je sodelovalo več žensk (55,6 %), povprečna starost je znašala 54 let. Večina je bila poročenih (45,3 %) in zaposlenih (47,4 %). Največji delež (52,5 %) je imel srednješolsko izobrazbo. Večina se je opredelila kot pripadniki srednjega (69,2 %) družbenega sloja. Med občani Šalovec je bil delež oseb z omejeno splošno zdravstveno pismenostjo 20,1 %, delež z omejeno navigacijsko zdravstveno pismenostjo pa 59,3 %.Pri osnovni digitalni zdravstveni pismenosti smo ugotovili, da 26,4 % anketirancev nikoli ne uporablja spletnih iskalnikov za iskanje informacij o zdravju. Razprava: Mlajši odrasli prebivalci Občine Šalovci imajo višjo stopnjo splošne zdravstvene pismenosti kot starejši odrasli.. Med odraslimi prebivalci občine je odstotek z omejeno splošno zdravstveno pismenostjo nižji kot med odraslimi prebivalci Slovenije, delež oseb z omejeno navigacijsko zdravstveno pismenostjo pa primerljiv. Osnovna digitalna zdravstvena pismenost odraslih je pri obeh raziskavah primerljiva.
Ključne besede: zdravstvena pismenost, splošna zdravstvena pismenost, navigacijska zdravstvena pismenost, digitalna zdravstvena pismenost, socialno-ekonomski pogoji
Objavljeno v ReVIS: 17.03.2026; Ogledov: 208; Prenosov: 14
Celotno besedilo (5,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Nevarnosti spletnega okolja: lažne novice na spletu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Spletne in informacijske tehnologijeMaxim Tursunov, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko lažnih novic v spletnem okolju ter njihov vpliv na družbo, zlasti v slovenskem prostoru. V ospredju je vprašanje, kako prebivalci Slovenije prepoznavajo lažne novice in katere oblike medijske pismenosti pri tem igrajo najpomembnejšo vlogo. Teoretični del zajema pregled obstoječe literature, definicije pojma lažnih novic, motive za njihovo širjenje ter negativne posledice za javno mnenje, zdravje, varnost in demokratične procese. Poseben poudarek je namenjen primerom vpliva dezinformacij med volitvami in v času pandemije COVID-19. Empirični del temelji na anketni raziskavi, ki zajema približno 130 anketirancev iz različnih starostnih in izobrazbenih skupin. Namen raziskave je ugotoviti stopnjo digitalne in novičarske pismenosti Slovencev ter analizirati, kako pogosto se srečujejo z lažnimi novicami in kakšne strategije uporabljajo za preverjanje verodostojnosti virov. Rezultati bodo primerjani s teoretičnimi izhodišči, da bi se oblikovalipredlogi zaizboljšanje ozaveščenosti in odpornosti proti dezinformacijam. Cilj naloge je prispevati k oblikovanju učinkovitih strategij za krepitev kritičnega vrednotenja informacij ter gradnji bolj odporne informacijske družbe.
Ključne besede: lažne novice, novičarska pismenost, digitalna pismenost, dezinformacije, kritično vrednotenje informacij
Objavljeno v ReVIS: 23.01.2026; Ogledov: 581; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,69 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Analiza uporabe oddaljenega dostopa v Sloveniji s poudarkom na protokolu oddaljenega namizja : magistrska nalogaTadej Mlakar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava uporabo oddaljenega dostopa, s posebnim poudarkom na protokolu RDP (angl. Remote Desktop Protocol). Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako razširjena je uporaba teh tehnologij v organizacijah, katere varnostne ukrepe uporabniki pri tem upoštevajo ter kakšna je raven njihove ozaveščenosti o tveganjih. V teoretičnem delu so predstavljene ključne tehnologije oddaljenega dostopa, varnostne grožnje ter zakonodajni in standardizacijski okvir (GDPR, NIS2, priporočila SI-CERT). Empirični del temelji na polstrukturiranih intervjujih s strokovnjaki in kvantitativni analizi ankete. Rezultati kažejo, da je oddaljeni dostop postal standardna praksa, vendar je uporaba varnostnih ukrepov, kot sta večfaktorska avtentikacija in redno izobraževanje, še vedno nezadostna. Naloga opozarja, da tehnične rešitve same po sebi niso dovolj brez stalnega usposabljanja uporabnikov ter podpore vodstva, kar potrjuje pomen celostnega pristopa k zagotavljanju kibernetske varnosti.
Ključne besede: oddaljeni dostop, RDP, kibernetska varnost, varnostne prakse, digitalna pismenost
Objavljeno v ReVIS: 11.12.2025; Ogledov: 613; Prenosov: 6
Celotno besedilo (3,07 MB) |
5. Uporaba IOT za izboljšanje kakovosti življenja : diplomska nalogaAnej Kerševan, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga preučuje, kako internet stvari (IoT) prispeva k izboljšanju kakovosti življenja ter katere dejavnike uporabniki najmočneje upoštevajo pri sprejemanju IoT tehnologij. Teoretični del obravnava koncepte, arhitekture, protokole in varnostne vidike IoT, empirični pa temelji na kvantitativni spletni anketi (N = 72) med uporabniki v Sloveniji. Rezultati kažejo, da skoraj vsi anketiranci uporabljajo vsaj eno pametno napravo (98,6 %), vendar večina svoje poznavanje IoT ocenjuje kot nizko do srednje. Zaupanje v varnost podatkov je zmerno (65,2 %); med ključnimi motivatorji prevladujeta spremljanje zdravja in telesne pripravljenosti ter prihranek energije in stroškov. Največ zanimanja je za rešitve na področju zdravja, pametnega mesta in pametnega doma. Ugotovljen je razkorak med uporabo in razumevanjem IoT naprav. Priporočamo večjo preglednost, poudarek na zasebnosti ter izobraževanje uporabnikov.
Ključne besede: Internet stvari, kakovost življenja, pametne naprave, digitalna pismenost, kibernetska varnost, avtomatizacija
Objavljeno v ReVIS: 17.10.2025; Ogledov: 887; Prenosov: 47
Celotno besedilo (2,78 MB) |
6. Spodbujanje digitalne vključenosti skozi digitalna orodja : vloga eAsistenta pri delu učiteljev srednjih šol v SlovenijiBranka Klarić, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi sta raziskana pomen digitalne vključenosti učiteljev in vloga digitalnih platform pri njihovem delu. Digitalizacija postaja ključen del izobraževanja, učitelji pa morajo razvijati digitalne kompetence za učinkovito uporabo digitalnih orodij. Teoretični del obravnava razliko med informacijsko in digitalno pismenostjo, zgodovinski razvoj ter stanje digitalnih kompetenc učiteljev v Sloveniji. Poseben poudarek je na vplivu digitalne pismenosti na zaposljivost in strokovni razvoj učiteljev ter na digitalni vključenosti. Analizirana je uporaba digitalne platforme eAsistent v srednjih šolah, njen vpliv na šolsko administracijo in učiteljsko delo. Empirični del naloge preučuje vpliv uporabe eAsistenta na digitalne kompetence učiteljev, zaključni del pa vsebuje rezultate in predloge za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: digitalna pismenost, digitalne platforme, eAsistent, srednješolski učitelji
Objavljeno v ReVIS: 03.09.2025; Ogledov: 1259; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,13 MB) |
7. |
8. Vpliv epidemioloških sprememb na menedžment človeških virov in delo od doma kot posledica pandemije : magistrska nalogaKatja Ostreuh, 2022, magistrsko delo Ključne besede: COVID-19, menedžment človeških virov, pandemija COVID-19, delo od doma, delovno okolje, digitalna pismenost, izredne razmere, pandemija
Objavljeno v ReVIS: 24.10.2022; Ogledov: 1974; Prenosov: 53
Celotno besedilo (949,27 KB) |
9. Digitalna pismenost in bralno-učne navade osnovnošolcev : magistrska nalogaGregor Gošnik, 2018, magistrsko delo Opis: V raziskavi smo proučevali korelacijo med nivojem digitalne pismenosti in bralno učnimi navadami osnovnošolcev na podeželskih šolah Podravske statistične regije v Sloveniji. Predstavili smo teoretično podlago in modele za merjenje digitalne in bralne pismenosti. Na osnovi teoretičnega modela digitalne pismenosti DCA ter modela mednarodne raziskave bralne pismenosti PISA smo pripravili vprašalnik, ki so ga osnovnošolci reševali. Ugotovili smo, da imajo osnovnošolci z višjimi rezultati na področju digitalne pismenosti statistično značilno bolj razvite bralne navade in bolj pogosto berejo tiskane medije kot njihovi vrstniki. Ugotovili smo tudi, da bolj digitalno pismeni osnovnošolci pogosteje uporabljajo splet kot glavni vir informacij in tudi bolj preverjajo zanesljivost informacij, pridobljenih s spleta. Statistično značilen vpliv nivoja digitalne pismenosti na uporabo učinkovitejših učnih navad pa smo samo delno potrdili.
Ključne besede: digitalna pismenost, okvir DCA, bralna pismenost, učne strategije, osnovna šola
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2018; Ogledov: 5552; Prenosov: 278
Celotno besedilo (1,44 MB) |
10. |
