Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Multiplikativni učinek digitalizacije javne uprave na uporabnike storitev : magistrsko delo
Vera Taneski, 2024, magistrsko delo

Opis: Slovenska javna uprava je bila zaradi spremenjenih razmer v svetu, ki jih je povzročil virus COVID-19, primorana prilagoditi poslovanje novim razmeram in pospešiti proces digitalizacije na vseh področjih našega življenja. Za lažje razumevanje magistrskega dela smo pojasnili osnovne pojme, povezane z digitalizacijo, ter poudarili pomembnost digitalne preobrazbe javne uprave in njen multiplikativni učinek na uporabnike storitev javne uprave. Predstavili smo digitalizacijo kot gonilo boljšega javnega upravljanja, strukturne reforme in vpliv digitalizacije na kakovost življenja uporabnikov storitev. Analizirali smo posamezne pravne vire in dokumente Evropske unije in Republike Slovenije s področja digitalizacije. V empiričnem delu naloge smo s pomočjo kvantitativne metode raziskovanja, spletne ankete, poskušali ugotoviti pomen digitalizacije kot temeljnega procesa za razvijanje elektronskih storitev v javni upravi in njen vpliv na življenje uporabnikov storitev. Rezultati raziskave so pokazali, da je pandemija COVID-19 imela opazen vpliv na pospešen proces digitalizacije javne uprave v Sloveniji. Naše ugotovitve kažejo potrebo po nadaljnjem razvoju digitalnih storitev ter zagotavljanju ustrezne pripravljenosti in podpore vsem uporabnikom za izkoriščanje prednosti digitalne preobrazbe. Ugotovitve bodo v pomoč novoustanovljenemu Ministrstvu za digitalno preobrazbo, zakonodajnim organom pri sprejemanju pravnih aktov in subjektom, ki vodijo digitalizacijo, kot priložnost za optimiziranje procesov in sledenje trendom uporabe nove tehnologije.
Ključne besede: anketa, COVID-19, digitalizacija, digitalna preobrazba, uprava
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 1209; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

2.
Dilema digitalne suverenosti Evropske unije : magistrsko delo
Zlatko Marinič, 2023, magistrsko delo

Opis: Prednosti informacijske družbe nastajajo za ceno vse večje odvisnosti od podatkov. To ustvarja napetosti med ekonomskimi interesi, varstvom zasebnosti in javne varnosti. Čeprav podatki spodbujajo digitalno gospodarstvo in ustvarjanje čezmejne vrednosti, vplivajo tudi na razmerja moči med državami in drugimi mednarodnimi akterji. Kot odgovor na takšno stanje so se pojavile različne aktualne politike lokalizacije ter regulacije podatkov, ki obravnavajo podatkovne ekosisteme in odmerjajo vplive deležnikov v kontekstu digitalne suverenosti. Pod pojmom »digitalna suverenost« se že leta odvija širok družbeni diskurz. Že bežen pogled na nešteto tujih akterjev, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, razkriva različne poglede na to vprašanje in še vsaj toliko različnih ciljev. Razširitev razumevanja tega pojma, ki še ni jasno opredeljen, je predpogoj za nadaljnjo razpravo in s tem zlasti za zagotovitev, da bo digitalna suverenost končno razumljena in dosežena za vse vpletene. V državah Evropske unije se trenutno postavlja vprašanje, v kolikšni meri bo odvisnost od tehnologij iz ZDA in Kitajske trajno vplivala na državno suverenost. Koncept digitalne suverenosti predstavlja prizadevanja EU, da bi nadomestila primanjkljaje v preteklih desetletjih, ki so jih povzročila neustrezna umestitev Evrope kot lokacije za razvoj programske in strojne opreme. Avtokratske države uporabljajo pot digitalne avtarkije, ZDA pa pot liberalizacije in visoke stopnje odprtosti. Po drugi strani pa imamo v EU visoko stopnjo varstva človekovih pravic, varovanja podatkov in liberalnih vrednot, ki so se razvijale skozi stoletja, kar je imelo pomembno vlogo pri manj izrazitem digitalnem razvoju. Pot evropskih držav do večje digitalne suverenosti je bila politično obravnavana kot »akcijski program«, vendar še zmeraj ni enotnega razumevanja ali opredelitve, kaj natančno pomeni digitalna suverenost, kje je EU in s tem tudi posamezna evropska država. Delo najprej vsebuje kratek zgodovinski pregled konceptualne vsebine, zadevnih akterjev in zakonodajnega stanja, nato pa razčleni razsežnosti, prednosti in trenutne omejitve koncepta digitalne suverenosti.
Ključne besede: digitalna suverenost, tehnološka suverenost, strateška avtonomija, enotni digitalni trg EU, podatkovna strategija, digitalizacija, digitalna preobrazba
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 1426; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh