1. |
2. |
3. |
4. DIGITALNA TRANSFORMACIJA MIKRO PODJETJA: UVEDBA CRM SISTEMA IN UPORABA UMETNE INTELIGENCE V TRGOVSKEM PODJETJU – ŠTUDIJA PRIMERA KONIK D. O. O.Žan Brglez, 2026, ni določena Opis: Digitalizacija je postala ključni dejavnik konkurenčnosti podjetij, zato v magistrskem delu obravnavamo digitalno transformacijo mikro trgovskega podjetja.
S kvalitativno študijo primera smo preučili vplive CRM sistema HubSpot ter orodij umetne inteligence na odnose s strankami, prodajne procese in zrelost digitalnega poslovnega modela podjetja.
Podatki so bili pridobljeni iz treh virov: (1) trije polstrukturirani intervjuji s predstavniki ključnih funkcij v podjetju, (2) opazovanje z udeležbo v okviru sodelovanja raziskovalca pri implementaciji in (3) sistemski podatki iz HubSpot CRM, spletne analitike, sistema Meta Ads Manager in internih evidenc podjetja.
Čeprav zaradi kratkega opazovalnega obdobja navedene vrednosti interpretiramo zadržano, smo z raziskavo ugotovili, da razpršene evidence nadomešča enotna in pregledna baza strank, prodajne priložnosti se sistematično spremljajo, da se delež sklenjenih B2B ponudb poveča za 23 %, da se stopnja konverzije poveča za 7 odstotnih točk. Prisotnost na družbenih omrežjih je postala redna, avtomatizacija in orodja umetne inteligence pa so razbremenili delovni čas, pri čemer se priprava objave s približno treh ur skrajša na 45 minut, vsak zaposleni pa na teden prihrani še približno 45 do 60 minut administrativnega dela.
Na podlagi ugotovitev oblikujemo priporočila za sorodna mikro podjetja, ki načrtujejo podobno preobrazbo.
Ključne besede: digitalna transformacija, CRM, umetna inteligenca, mikro podjetje, Konik.
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2026; Ogledov: 203; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (968,62 KB) |
5. Postopek uvajanja nove programske opreme v poslovne procese trgovskega podjetja XY : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Management poslovnih sistemovLuka Krampl, 2026, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali postopek uvajanja nove programske opreme v poslovne procese trgovskega podjetja XY, ki deluje na področju distribucije in prodaje učnih gradiv ter šolskih potrebščin. Raziskava izhaja iz konkretnih izkušenj podjetja XY, kjer se je pokazalo, da sodobna informacijska tehnologija in digitalna transformacija pomembno vplivata na konkurenčnost in učinkovitost poslovanja, zlasti v procesno in podatkovno intenzivnih dejavnostih, kot je trgovina. Podjetje XY se je zaradi tehnološke zastarelosti obstoječega informacijskega sistema, omejenih možnosti nadgradenj ter velikega obsega ročnega dela odločilo za uvedbo nove programske rešitve, sistema e-Računi. V teoretičnem delu smo predstavili temeljne pojme digitalne transformacije, vlogo informacijske tehnologije v poslovnih procesih ter ključne izzive in dobre prakse pri uvajanju programske opreme. Empirični del temelji na analizi obstoječih in novih poslovnih procesov v podjetju XY ter na primerjavi delovanja obstoječega programskega sistema Monima in nove rešitve e-Računi. Poseben poudarek je namenjen vplivu nove programske opreme na učinkovitost procesov, avtomatizacijo skladiščnih in računovodskih postopkov, varnost podatkov ter vključenost zaposlenih v proces implementacije. Rezultati raziskave kažejo, da uvedba nove programske opreme prispeva k večji preglednosti, zmanjšanju napak, krajšemu času obdelave naročil in višji stopnji zadovoljstva uporabnikov. Primer podjetja XY potrjuje, da uspešna digitalna transformacija ni zgolj tehnični projekt, temveč zahteva usklajeno delovanje tehničnih rešitev, organizacijskih prilagoditev in aktivno vključenost zaposlenih.
Ključne besede: digitalna transformacija, informacijski sistemi, uvajanje programske opreme, poslovni procesi, trgovsko podjetje
Objavljeno v ReVIS: 26.05.2026; Ogledov: 386; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Vpeljevanje umetne inteligence v delo slovenske javne uprave : prakse, izzivi in priložnostiAndreja Jus, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava uporabo orodij umetne inteligence (UI) v javni upravi Republike Slovenije, s posebnim poudarkom na zaznavah zaposlenih, institucionalni podpori ter skladnosti med strateškimi dokumenti in dejansko prakso implementacije. Uvodoma so predstavljene ključne značilnosti UI, pravni in etični izzivi ter primeri dobrih praks iz tujine, ki služijo kot primerjalni okvir. Namen raziskave je bil preučiti, kako javni uslužbenci uporabljajo UI pri vsakodnevnem delu, katere ovire in priložnosti zaznavajo ter kakšna je institucionalna podpora pri uvajanju tovrstnih tehnologij. V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metodologija z izvedbo polstrukturiranih intervjujev z javnimi uslužbenci iz različnih organov državne uprave. Podatki so bili obdelani s pomočjo tematske analize, kar je omogočilo prepoznavanje vzorcev, zaznanih ovir in priložnosti ter oblikovanje priporočil za nadaljnjo uporabo UI v javnem sektorju. Rezultati so pokazali, da zaposleni UI orodja prepoznavajo kot pomembno podporo pri rutinskih in podatkovno zahtevnih nalogah, vendar izražajo zadržke glede transparentnosti algoritmov, pomanjkanja usposabljanj ter omejene institucionalne podpore. Analiza je razkrila razkorak med strateškimi dokumenti, ki poudarjajo pomen digitalne preobrazbe, in dejansko prakso, kjer se rešitve UI uporabljajo le fragmentarno in večinoma v pilotnih projektih. Raziskava potrjuje, da uspešna integracija UI v javno upravo zahteva celosten pristop, ki vključuje pravni in etični okvir, razvoj digitalnih kompetenc zaposlenih ter jasno podporo vodstva. Izvirni prispevek naloge je v osvetlitvi subjektivnih izkušenj javnih uslužbencev, ki so v dosedanjih raziskavah pogosto zanemarjene ter v oblikovanju konkretnih priporočil za razvoj enotnih smernic uporabe UI v Sloveniji. Omejitve raziskave se nanašajo na majhno število intervjuvancev in omejeno možnost posploševanja rezultatov, vendar ugotovitve predstavljajo dragoceno izhodišče za nadaljnje raziskave in oblikovanje politik na področju digitalne preobrazbe javnega sektorja.
Ključne besede: umetna inteligenca, javna uprava, digitalna transformacija, politični izzivi, priporočila
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 442; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,13 MB) |
7. Anomalije znotraj evropskega sistema DDV in predlogi za izboljšanje sistema : magistrsko deloTadeja Blatnik, 2025, magistrsko delo Ključne besede: DDV, anomalije, Evropska unija, enotni trg, davki, klirinški sistem, digitalna transformacija, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 19.01.2026; Ogledov: 788; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,32 MB) |
8. Modeli poslovanja brez zaposlenih : kako umetna inteligenca in avtomatizacija oblikujeta podjetja prihodnostiTomaž Erjavec, 2025, diplomsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava razvoj in delovanje podjetij, ki temeljijo na visoki stopnji avtomatizacije in umetne inteligence ter nimajo klasične strukture zaposlenih. Namen raziskave je bil razumeti, kako umetna inteligenca in digitalne tehnologije omogočajo oblikovanje poslovnih modelov brez zaposlenih, kakšne prednosti ti modeli prinašajo in kako jih zaznavajo uporabniki.
Uporabljen je bil kombiniran raziskovalni pristop, ki vključuje kvalitativno analizo petih podjetij (Zapier, Copy.ai, Replika, DoNotPay, Runway) in kvantitativno anketo s 137 anketiranci. Rezultati potrjujejo, da so podjetja brez zaposlenih stroškovno učinkovita in visoko skalabilna, vendar uporabniki izražajo nizko stopnjo zaupanja, zlasti v primerih, kjer ni možnosti človeške interakcije ali jasne odgovornosti.
Ugotovitve kažejo, da je za dolgoročno uspešnost tovrstnih podjetij ključno, da poleg tehnološke odličnosti vključujejo tudi etične smernice, transparentnost in regulativne mehanizme. Delo ponuja teoretične uvide in praktična priporočila za podjetnike ter oblikovalce politik v dobi digitalnega gospodarstva.
Ključne besede: umetna inteligenca, avtomatizacija, poslovni modeli, podjetja brez zaposlenih, digitalna transformacija.
Objavljeno v ReVIS: 04.12.2025; Ogledov: 1543; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,88 MB) |
9. Transformacija medijske organizacije: primer Svet24Matej Kirn Starič, 2025, ni določena Opis: Magistrsko delo obravnava proces digitalne transformacije spletnega portala Svet24 ter analizira njen vpliv na uredniške, vsebinske, tehnološke in poslovne dimenzije delovanja medija. Tema je aktualna, saj se tudi slovenski mediji soočajo z nujnostjo prilagajanja hitrim tehnološkim spremembam in spremenjenim navadam občinstva. Namen raziskave je bil celovito dokumentirati prenovo portala, identificirati strateške razloge zanjo ter oceniti učinke sprememb.
Raziskava je bila zasnovana kot študija primera, ki je združevala kvalitativne in kvantitativne metode. Poleg analize internih dokumentov in podatkov o obiskanosti portala so bili izvedeni polstrukturirani intervjuji z odgovorno urednico, vodstvom projektne ekipe ter uredniki lokalnih redakcij. S triangulacijo podatkov je bilo mogoče preveriti skladnost ugotovitev in natančneje osvetliti posledice transformacije.
Glavne ugotovitve kažejo, da je prenova mediju omogočila tehnično posodobitev, integracijo uredniških procesov ter razvoj digitalne miselnosti v vsakdanjem delu. Portal je razširil vsebinsko ponudbo in prešel od izrazito tabloidne usmeritve k celostnemu informativnemu mediju. Transformacija je pozitivno vplivala na metrike obiskanosti portala, obenem pa so začeli krepiti temelje za prihodnji razvoj plačljivih vsebin. Kot izzivi ostajajo potreba po stalnem usposabljanju kadra, motivacija lokalnih novinarjev in postopna uvedba novih formatov, zlasti videa.
Raziskava ponuja praktične napotke za druge medijske organizacije, ki se lotevajo procesa digitalne transformacije, ter prispeva k akademskemu razumevanju procesov medijske integracije in konvergence vsebin v slovenskem prostoru. Primer portala Svet24 dokazuje, da uspešna digitalna prenova zahteva kombinacijo tehnološke nadgradnje, strateškega vodenja in spremembe uredniške kulture.
Ključne besede: digitalna transformacija, spletni mediji, uredniška kultura, medijska integracija, medijska konvergenca
Objavljeno v ReVIS: 01.10.2025; Ogledov: 1107; Prenosov: 14
Celotno besedilo (3,15 MB) |
10. |
