1. Vloga diplomirane medicinske sestre pri obravnavi bolnika s septičnim šokomBenjamin Kukec, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sepsa in septični šok sta urgentni zdravstveni stanji, ki izhajata iz neustreznega sistemskega odziva telesa na okužbo, kar lahko povzroči odpoved organov in smrt. Septični šok je najtežja oblika sepse, pri kateri pride do hude motnje v delovanju organskih sistemov zaradi neustreznega odziva telesa na okužbo. Ključno vlogo pri pravočasnem prepoznavanju in zdravljenju tega stanja ima diplomirana medicinska sestra, saj spremlja vitalne znake, aplicira tekočine, antibiotike in uporablja različne ocenjevalne lestvice ter je pogosto prva, ki opazi zgodnje opozorilne znake in spremembe. Ti lahko vključujejo spremembe v zavesti, hemodinamske in respiratorne nepravilnosti ter laboratorijske kazalnike vnetja.
Metode: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu literature, izvedenem oktobra 2024, z uporabo podatkovnih baz PubMed, Google Učenjak, Cobiss in ScienceDirect. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom strokovne in znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku, ki je bila povezana s področjem raziskovanja vloge diplomirane medicinske sestre pri obravnavi bolnika s septičnim šokom. Za namen raziskave smo uporabili literaturo znanstveno-raziskovalnega in strokovnega publiciranja, ki je bila prosto dostopna v celotnem obsegu in je bila objavljena v časovnem obdobju od januarja 2014 do oktobra 2024.
Rezultati: Na podlagi raziskovalne strategije iskanja s pomočjo ključnih besed smo pri pregledu literature pridobili 916 zadetkov iz različnih znanstvenih baz. V naslednjem koraku smo pregledali naslove in povzetke člankov ter izločili 820 člankov. Po tem pregledu smo nato pregledali vsebinsko še 96 člankov in jih 81 dodatno izključili. Končnih 15 zadetkov smo na koncu podrobno analizirali ter jih vključili v končno analizo. Na podlagi ugotovitev raziskav smo jih razporedili v štiri kategorije.
Razprava: Diplomirane medicinske sestre imajo ključno vlogo pri zgodnjem odkrivanju septičnega šoka, saj so pogosto prve, ki opazijo simptome, vendar njihova uspešnost ni povsod optimalna. Znanje o sepsi in septičnem šoku je med sestrami zmerno, pri čemer le manjši delež pravilno opredeli stanje. Izkušnje, izobrazba in namensko financiranje izobraževanj izboljšujejo prepoznavanje, a v nekaterih okoljih primanjkuje poznavanja diagnostičnih orodij. Triažne medicinske sestre so pogosto zelo uspešne pri aktivaciji protokolov za zgodnjo obravnavo. Na uspešnost intervencij vplivajo strokovna usposobljenost, delovne izkušnje in skladnost s kliničnimi smernicami. Redna izobraževanja, zlasti simulacije, povečujejo samozavest in natančnost pri izvajanju ukrepov, prav tako imajo velik pomen izkušnje, saj izkušene sestre hitreje prepoznajo znake in učinkoviteje sledijo protokolom. Standardizirane klinične poti izboljšujejo skladnost z ukrepi in zmanjšujejo umrljivost, vendar je uspeh odvisen tudi od kadrovske organizacije. Preobremenjenost sester povečuje tveganje za napake in zamude, medtem ko ustrezno število osebja in dostop do diagnostičnih orodij, kot so hitri testi, izboljšujeta izide. Tehnološke rešitve in multidisciplinarni pristop dodatno podpirajo učinkovitost obravnave septičnega šoka.
Ključne besede: sepsa, septični šok, septični bolnik, diplomirana medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2025; Ogledov: 114; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (1,13 MB) |
2. |
3. OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE O KOŽNEM RAKUManuela Petrač, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kožni rak na splošno delimo na dve glavni vrsti, melanom in nemelanomski kožni rak, pri čemer je zgodnje odkrivanje ključno za izboljšanje rezultatov zdravljenja in zmanjšanje smrtnosti. Medicinske sestre pri tem igrajo pomembno vlogo, saj sodelujejo pri preprečevanju, zgodnjem odkrivanju in zdravljenju kožnega raka ter nudijo podporo pacientom skozi vse faze bolezni.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela smo zbrali, analizirali in sintetizirali primarne ter sekundarne vire. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Vir podatkov v teoretičnem delu je pridobljen s pregledom domače in tuje literature. Podatke smo pridobili tudi s pomočjo podatkovnih baz, kot so Google Scholar, Pubmed, COBISS ipd. Predviden raziskovalni vzorec je bil vsaj 100 pravilno izpolnjenih anket. Zbrane podatke smo nato računalniško obdelali ter analizirali in predstavili v obliki tabel in grafov.
Rezultati: Rezultati ankete kažejo, da študenti kot najpogostejšo vrsto kožnega raka prepoznavajo maligni melanom, sledijo bazalnocelični in ploščatocelični karcinom. Večina anketirancev meni, da UV-sevanje najbolj vpliva na razvoj kožnega raka, 65 % pa izvaja samopregledovanje kože. Metode ABCDE ne pozna 58 % vprašanih. Večina študentov uporablja kombinacijo zaščitnih metod, kar vključuje tako kemično kot mehansko zaščito. Med anketiranimi jih 52 % meni, da ni dovolj informacij o kožnem raku.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da so anketirani o kožnem raku razmeroma dobro seznanjeni, vendar njihovo znanje ostaja nepopolno. Rezultati zato kažejo na potrebo po dodatnem izobraževanju in ozaveščanju o kožnem raku ter njegovi preventivi, saj lahko le z učinkovito preventivo zmanjšamo obolevnost in smrtnost zaradi te bolezni.
Ključne besede: kožni rak, študenti zdravstvene nege, pigmentna znamenja, diplomirana medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 21.03.2025; Ogledov: 352; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,66 MB) |
4. VLOGA DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE PRI ZDRAVSTVENI VZGOJI PACIENTA Z OSTEOPOROZOAida Pandur Poljaković, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osteoporoza je obolenje, ki prizadene kosti in vpliva na mineralno kostno gostoto. Pojavi se predvsem pri ženskah, po menopavzi, zbolevajo pa tudi moški. Najpomembnejšo vlogo pri preprečevanju osteoporoze igra zdrav življenjski slog, h kateremu stremimo že od zgodnje mladosti. Pri tem imajo pomembno vlogo zdravstveni delavci, ki z učenjem o zdravi prehrani, redni telesni dejavnosti in podajanjem pravih informacij motivirajo paciente k obvladovanju bolezni. Cilj zdravstvene vzgoje je poučiti paciente o pomembnosti zdravega načina življenja. Namen raziskave je opredeliti vlogo diplomirane medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji pacienta pred nastankom in po odkritju osteoporoze.
Metoda: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Primarno zbiranje podatkov je temeljilo na podlagi sestavljene predloge za polstrukturirani intervju. Izbran je bil namenski vzorec, intervjuvali smo šest pacientk z osteoporozo.
Rezultati: Vse intervjuvanke so povedale, da ima diplomirana medicinska sestra pomembno vlogo pri poučevanju pacientov o osteoporozi. Naloga diplomirane medicinske sestre je sodelovanje pri preventivi in kurativi. Medicinska sestra spodbuja in motivira pacienta k zdravemu načinu življenja. Poleg tega medicinska sestra poučuje paciente o pravilni aplikaciji predpisanih zdravil in možnih stranskih učinkih ter spremlja bolnika celotno obravnavo in zdravljenje.
Razprava: Ugotovili smo, da ima medicinska sestra pomembno vlogo pri poučevanju pacientov o osteoporozi, preprečevanju bolezni ter spodbujanju pacientov k zdravemu načinu življenja. Zdravstvena vzgoja je pomemben del zdravstvene obravnave, saj pacienta učimo, kako naj živi z boleznijo. Medicinska sestra spremlja bolnika tekom celotne obravnave, tudi po tem, ko je zdravljenje osteoporoze ustrezno in uspešno.
Ključne besede: osteoporoza, diplomirana medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, osteoporozni zlomi
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2025; Ogledov: 373; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,24 MB) |
5. OZAVEŠČENOST PACIENTOV O PRESEJALNIH PROGRAMIH ZA KRONIČNE BOLEZNIJanja Glavan, 2024, ni določena Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Kronične nenalezljive bolezni so za družbo veliko breme, ki se s staranjem prebivalstva še povečuje. Sem štejemo predvsem bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen, depresijo, demenco, kronično obstruktivno pljučno bolezen, astmo, debelost, raka in funkcionalno manjzmožnost, še zlasti pri starejših. Zelo pomembno je, da že v mladosti z zdravim življenjskim slogom skušamo zmanjšati dejavnike tveganja, ki vplivajo na razvoj kronične nenalezljive bolezni. Najpogostejši dejavniki tveganja, ki pospešujejo razvoj kronične nenalezljive bolezni, so kajenje, nezdravo prehranjevanje, debelost, nezadostna telesna aktivnost, tvegano in škodljivo pitje alkohola, povišan krvni tlak, povišane vrednosti holesterola in krvnega sladkorja v krvi ter stres. Zelo pomembno je ozaveščanje in obveščanje pacientov o presejalnih programih. Z dobrim sodelovanjem in povezovanjem vseh izvajalcev preventive krepimo zdravje lokalnega prebivalstva, vključujemo ranljive skupine in zmanjšujemo neenakosti v zdravju. Namen diplomske naloge je bil raziskati ozaveščenost pacientov o presejalnih programih za kronične bolezni.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Uporabljena je bila deskriptivna raziskovalna metoda. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko anketiranja, pri čemer je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je bil oblikovan na osnovi pregleda domače strokovne literature. V raziskavo je bilo vključenih 136 naključnih pacientov iz Dolenjske. Pacienti so bili starejši od 30 let, različnega spola in izobrazbe ter so prejeli vabilo na preventivni pregled v referenčno ambulanto in se nanj odzvali oziroma se pregleda kljub vabilu niso udeležili.
Rezultati: Rezultati kažejo, da kar 96 % (131) anketirancev pozna vsaj enega od naštetih presejalnih programov za kronične nenalezljive bolezni, 4 % (5) anketirancev pa ne poznajo nobenega. Najbolj poznana sta programa Dora in Zora, ki ju je prepoznalo 119 (88 %) anketirancev. Ugotavljamo, da so anketiranci ozaveščeni o namenu izvajanja presejalnih programov. Med anketiranci jih je 117 (86 %) odgovorilo, da je namen presejanja predvsem zgodnje odkrivanje oseb z visokim tveganjem za razvoj kronične bolezni; 75 (53 %) jih meni, da je namen preventivnih programov ustrezno ukrepanje, svetovanje za obvladovanje dejavnikov tveganja ter sprememba življenjskega sloga; 52 (38 %) anketirancev meni, da se s presejanjem aktivno spremlja zdravje oseb; 15 (11 %) anketirancev pa meni, da je namen presejanja nadzor nad pacientovim življenjem. Najpogostejši dejavnik tveganja, ki je bil ugotovljen pri pacientih, ki so se odzvali vabilu na preventivni pregled odraslih, je bil povišan holesterol v krvi. Povišane vrednosti so bile ugotovljene pri 29 (48 %) anketirancih. Pri ostalih so bili ugotovljeni še pomanjkanje telesne aktivnosti, zvišan krvni tlak, stres, debelost, neustrezna prehrana, kajenje in povišan krvni sladkor.
Razprava: Ugotavljamo, da je ozaveščenost in izobraženost pacientov o presejalnih programih izrednega pomena, saj so tako pacienti bolj motivirani, da se teh programov udeležujejo. Ključno vlogo pri promociji zdravja in motivaciji pacienta imata izbrani zdravnik in medicinska sestra v ambulanti družinske medicine ter drugi zdravstveni delavci, ki z njima sodelujejo. To so patronažna medicinska sestra, psiholog, kineziolog, dietetičar in drugi, ki sodelujejo pri preventivni obravnavi. Za učinkovito in kakovostno izvajanje obravnave je izredno pomembno sodelovanje celotnega tima. Da bi diplomirana medicinska sestra svoje delo opravljala kakovostno in strokovno, se mora stalno izobraževati in izpopolnjevati.
Ključne besede: kronična nenalezljiva bolezen, presejalni program, ozaveščenost, diplomirana medicinska sestra.
Ključne besede: kronična nenalezljiva bolezen, presejalni program, ozaveščenost, diplomirana medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 529; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,91 MB) |
6. CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA S SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 2Lina Meglič, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 je ena izmed kroničnih bolezni, ki je nenalezljiva in se lahko razvija tudi več let. Pri tem gre za stanje, pri katerem telo ne more uravnavati količine sladkorja v krvi. Večina ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 ima prekomerno telesno težo in velik obseg trebuha, a vseeno ti znaki niso tudi pogoj za sladkorno bolezen tipa 2. Diagnozo postavimo s pomočjo pregleda pacientovih izvidov in ugotavljanjem njegovega zdravstvenega stanja. Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 lahko poteka nefarmakološko s spremembo življenjskega sloga ali farmakološko z uporabo predpisane terapije. Ključno vlogo pri zdravljenju sladkorne bolezni ima diplomirana medicinska sestra, ki ima vlogo edukatorke, ki svoje znanje predaja naprej. Celostna oz. holistična obravnava predstavlja celovit model oskrbe. Celostna obravnava je opisana kot vedenje, ki človeka prepozna kot celoto in priznava soodvisnost med njegovimi biološkimi, socialnimi, psihološkimi in duhovnimi vidiki. Namen raziskave je analizirati celostno obravnavo pacienta s sladkorno boleznijo tipa 2.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem načinu raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili zbrani s tehniko intervjuvanja. Sekundarni podatki so bili pridobljeni s pomočjo pregleda domače in tuje strokovne literature ter spletnih baz.
Rezultati: Intervjuvancem psihična ali fizična podpora družine sploh na področju urejenosti prehrane, prehranjevanja in priprave hrane veliko pomeni. Intervjuvanci redko zaznavajo stres v kombinaciji s sladkorno boleznijo tipa 2. Izobraževanj s področja svoje bolezni se ne udeležujejo prav pogosto. Drugače pa so intervjuvanci s svojimi zdravstvenimi obravnavami zadovoljni. Intervjuvanci zaznavajo kar nekaj akutnih in kroničnih zapletov v življenju s sladkorno boleznijo tipa 2. Pri zaznavanju težjih področij, ki vplivajo na sposobnost obvladovanja sladkorne bolezni pri intervjuvancih, so težave pri rednem merjenju vrednosti sladkorja v krvi, slaba dostopnost do zdravstvenih storitev, pomanjkanje motivacije za upoštevanje diete, pomanjkanje volje za kuhanje itd.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da intervjuvanci kot dejavnike okolja, ki vplivajo na urejenost njihove bolezni, najpogosteje omenjajo podporo družine, svojcev ali prijateljev na področju prehrane, upoštevanja diete, prisotnosti telesne aktivnosti ali dostopnosti do zdravstvenih storitev. Stresni dogodki in stres vplivajo na razvoj in poslabšanje sladkorne bolezni, vendar bi bilo treba na tem področju opraviti še dodatne raziskave. Izobraževanja, ki so namenjena pacientom za njihovo krepitev samostojnosti in samozavesti pri življenju z boleznijo, imajo velik pomen. Ugotovljeno je bilo, da se intervjuvanci redko udeležujejo takšnih vrst izobraževanj. Drugače pa so pacienti s svojimi obravnavami zadovoljni. Pri soočanju z akutnimi in kroničnimi zapleti so intervjuvanci kar se da uspešni, a se pogosto srečujejo z različnimi zapleti. Paciente poučujemo o nastanku zapletov z namenom pravilnega ukrepanja ob srečanju z njimi. Področja in izzivi, ki pacientom povzročajo največ težav in preglavic, so področja prehrane, telesne aktivnosti in krepljenja zdravja, obvladovanje bolezni v kombinaciji s službo, pravilno jemanje terapije in redno merjenje vrednosti sladkorja v krvi.
Ključne besede: Sladkorna bolezen tipa 2, celostna obravnava, pacient, diplomirana medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 689; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,61 MB) |
7. Kakovost dela in zadovoljstvo diplomirane medicinske sestre v ambulanti družinske medicineJanja Ahlin, 2024, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Diplomirana medicinska sestra ima v ambulanti družinske medicine pomembno vlogo pri kontinuirani in holistični oskrbi pacientov na primarni ravni. Z zdravnikom družinske medicine in s srednjo medicinsko sestro skrbi za izboljšanje zdravja pacientov, odkrivanje dejavnikov tveganja in vodenje kroničnih pacientov. Pri svetovanju, vzgoji in učenju jim pomagajo še različni ostali strokovni profili, ki so zaposleni v zdravstvenovzgojnih centrih ali centrih za krepitev zdravja. V magistrskem delu smo pregledali kazalnike kakovosti dela v ambulanti družinske medicine in diplomirane medicinske sestre povprašali o zadovoljstvu dela v ambulantah družinske medicine. Zadovoljstvo zaposlenih je zelo pomembno za kakovostno, strokovno in pravočasno opravljeno delo.
Metoda: Uporabili smo dve metodi dela. Za teoretični del smo uporabili metodo sistematičnega pregleda obstoječe strokovne in znanstvene literature kakovosti v zdravstvu in zadovoljstvu medicinskih sester. Pri empiričnem delu pa smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop s katerim smo analizirali kazalnike kakovosti dela, ki smo jih pridobili iz dokumentov spremljanja kazalnikov kakovosti dela v ambulantah družinske medicine od leta 2015 do leta 2020 in kvantitativni pristop, kjer smo z anketiranjem povprašali diplomirane medicinske sestre o zadovoljstvu pri delu.
Rezultati: Kazalniki kakovosti v ambulantah družinske medicine se letno povečujejo. Rahel upad beležimo le v obdobju epidemije, ko je bilo delovanje ambulant družinske medicine močno okrnjeno. Zaradi pomanjkanja podatkov statistično tega nismo mogli dokazati, smo pa statistično dokazali, da ni razlik v stopnji zadovoljstva med DMS glede na to ali so zaposlene v javnem oziroma zasebnem sektorju. Ob primerjavi zadovoljstva diplomiranih medicinskih sester v letu 2017 in 2023 smo zaradi pomanjkanja podatkov lahko žal le opisno, potrdili, da je nezadovoljstvo pri delu v letu 2023 višje. Anketa je tudi s statistično obdelavo dokazala, da obstajajo statistično pomembne razlike v stopnji zadovoljstva glede na željo zaposlene ali si želijo zamenjati delovno mesto ali ne. Tiste, ki so pri delu nezadovoljne si želijo zamenjave delavnega mesta.
Razprava: Naloge ambulante družinske medicine so ohranjanje in krepitev zdravja pacientov, odkrivanje dejavnikov tveganja, ki jih z različnimi storitvemi poskušajo zmanjšati ali odstraniti, ter kontinuirano in kakovostno vodenje bolnikov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Te naloge so uresničljive, če se redno spremljajo kazalniki kakovosti, ki nam prikazujejo, kako se delo na primarnem nivoju zdravstva opravlja. Spremljanje kazalnikov pa je potrebno redno analizirati, se o rezultatih pogovoriti, jih primerjati s prejšnjimi leti, ter pravočasno ukrepati ob odstopanjih in poslabšanjih. Za kakovostno opravljeno delo bi bilo potrebno letno spremljati tudi zadovoljstvo zaposlenih in pacientov. Če bodo zaposleni zadovoljni bodo delo opravili hitreje in boljše. Zadovoljni pacienti se počutijo bolj varne in bolje obravnavane, kar pa je cilj vsake ambulante.
Ključne besede: kakovost, zadovoljstvo, diplomirana medicinska sestra, ambulanta družinske
medicine.
Objavljeno v ReVIS: 08.05.2024; Ogledov: 1109; Prenosov: 41
Celotno besedilo (10,35 MB) |
8. |
9. |
10. |
