1. Pogled zdravstvenega kadra na vzdrževanje donorja za multiorganski odvzemValentina Štrbuncl Novosel, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Vzdrževanje donorja za multiorganski odvzem predstavlja ključni del transplantacijske dejavnosti. Medicinske sestre imajo ključno vlogo v tem postopku, saj s strokovnim znanjem in natančnim spremljanjem skrbijo za ohranjanje organov v optimalnem stanju do odvzema. Njihovo delo presega tehnično izvedbo – vključuje tudi etično presojo, komunikacijo s svojci in soočanje s čustvenimi obremenitvami, ki jih prinaša tovrstno delo. Glavni namen magistrskega dela je bil preučiti pogled medicinskih sester na vzdrževanje donorjev za multiorganski odvzem ter ugotoviti strokovne, etične in psihološke izzive, s katerimi se pri svojem delu srečujejo.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela z deskriptivnim pristopom. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen spletni anketni vprašalnik (1KA). Raziskovalni vzorec je vseboval 200 medicinskih sester iz bolnišnic, vključenih v donorski program. Anketiranje je potekalo od meseca maja 2025 do septembra 2025.
Rezultati: Rezultati raziskav so pokazali, da se medicinske sestre čutijo strokovno usposobljene za sodelovanje pri postopkih vzdrževanja donorjev, vendar pogosto poudarjajo potrebo po dodatnem izobraževanju in jasnejših protokolih dela. Večina izraža pozitivna stališča do svoje strokovne vloge in jo razume kot pomemben del poslanstva zdravstvene nege. Delo z možgansko mrtvimi darovalci zanje predstavlja čustveni izziv, pri čemer prepoznavajo pomen timske podpore in odprte komunikacije. Izražena je bila tudi močna potreba po psihološki pomoči po opravljenih postopkih vzdrževanja donorja.
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da so medicinske sestre kljub visoki strokovni usposobljenosti pogosto čustveno obremenjene, predvsem zaradi narave dela in etičnih izzivov. Ugotovili smo, da ustrezna podpora tima in dostop do psihološke pomoči pozitivno prispevata k čustvenemu soočanju medicinskih sester pri zahtevnih situacijah. Poudarjena je potreba po sistematičnem izobraževanju, rednih supervizijah in vzpostavitvi varnega okolja, ki spodbuja odprt pogovor o čustvenih in etičnih dilemah.
Ključne besede: medicinske sestre, doživljanje, možganska smrt, vzdrževanje donorja, transplantacijska dejavnost
Objavljeno v ReVIS: 24.12.2025; Ogledov: 153; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (1,53 MB) |
2. Doživljanje fizioterapevtov v procesu obravnave dementnih oseb v domski oskrbi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNika Goričan, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Demenca je eden izmed glavnih vzrokov invalidnosti in odvisnosti od pomoči pri starejših osebah po svetu. Vpliva na številna področja življenja bolnika in njegovih svojcev, med drugim na telesno, čustveno in socialno delovanje. Pri obvladovanju posledic bolezni ima fizioterapevtska obravnava pomembno vlogo. Prispeva k ohranjanju telesnih sposobnosti, posameznika ohranja samostojnega, zmanjšuje nevarnost pred padci, spodbuja splošno aktivnost posameznika in tako izboljša kakovost življenja osebe z demenco. Namen diplomskega dela je bil raziskati doživljanje fizioterapevtov v procesu obravnave dementnih oseb v domski oskrbi. V raziskavi smo želeli ugotoviti dinamiko in posebnosti na področju odnosov, komunikacije ter načrtovanja, izvajanja in vrednotenja fizioterapevtske obravnave ter izpostaviti pomen in vlogo fizioterapije pri dementnih osebah v domski oskrbi. Metodologija: Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metoda, ki temelji na fenomenološkem raziskovalnem pristopu. Izvedli smo polstrukturiran intervju na vzorcu 5 fizioterapevtov zaposlenih v domu starejših. Rezultati: Analiza odgovorov je pokazala, da delo fizioterapevtov z dementnimi osebami v domski oskrbi zahteva več časa, potrpežljivosti, individualno prilagojen pristop in empatijo. Komunikacija mora biti preprosta in jasna, obravnava pa načrtovana na podlagi trenutnih sposobnosti posameznika. Fizioterapija prispeva k ohranjanju mobilnosti, samostojnosti in neodvisnosti ter k preprečevanju tveganja za padce dementnih oseb v domski oskrbi. Pomembno je, da je tudi tej skupini stanovalcev redno dostopna. Razprava: Fizioterapija ima pomembno vlogo pri obravnavi dementnih oseb v domski oskrbi. Potreben je naravi bolezni in posameznika prilagojen pristop, podprt z ustrezno sistemsko ureditvijo.
Ključne besede: fizioterapija, demenca, domska oskrba, doživljanje, komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 25.11.2025; Ogledov: 373; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. MLADOSTNIKOVO DOŽIVLJANJE LOČITVE ALI RAZVEZE STARŠEV OB PODPORI PODPORNE SKUPINEAnja Furlan, 2025, ni določena Opis: Magistrsko delo se osredotoča na preučevanje doživljanja ločitve ali razveze staršev pri mladostnikih ob podpori podporne skupine. Raziskava obravnava razsežnosti in kompleksnost družinske dinamike, še posebej v kontekstu čustvenega, kognitivnega in socialnega odziva mladostnikov na ločitev staršev.
V teoretičnem delu naloge smo pregledali literaturo, ki obravnava vplive ločitve na mladostnike, vključno z njihovimi čustvenimi, kognitivnimi in socialnimi odzivi, ter pregledali vlogo strokovne podpore, ki jo lahko mladostniki prejmejo bodisi od vrstniških skupin, šole ali podpornih skupin za samopomoč. Poseben poudarek je bil namenjen teoretičnim vidikom ločitve v okviru družinske dinamike.
Naša raziskava se je osredotočila na raziskovanje razlik v čustvenem, psihološkem in socialnem doživljanju ločitve ali razveze staršev med mladostniki, katerih starši so bili vključeni v podporne skupine za ločene ali razvezane starše, ter tistimi, katerih starši niso bili vključeni v te skupine, s ciljem ugotoviti, kako ta podpora vpliva na njihovo psihološko stanje, prilagoditev in socialno vključenost v obdobju ločitve ali razveze.
Glavni rezultati raziskave so pokazali, da so mladostniki, katerih starši so bili vključeni v podporne skupine, ločitev doživljali bolj pozitivno. Poročali so o boljšem razumevanju svojih čustev, večji stabilnosti in sposobnosti za konstruktivno reševanje konfliktov. Teme, kot so občutek varnosti, podpora in razumevanje, podpirajo trditev o njihovi večji čustveni stabilnosti. Mladostniki, katerih starši niso bili vključeni v podporne skupine, so pogosteje doživljali negotovost, strah pred prihodnostjo, dvome o sebi in občutke krivde. Zaključki raziskave poudarjajo pomen starševske podpore med ločitvijo ter njen vpliv na čustveno in socialno prilagajanje mladostnikov. Ti izsledki lahko prispevajo k razvoju učinkovitejših pristopov za podporo mladostnikom v tej ranljivi fazi.
Ključne besede: Doživljanje mladostnika, ločitev, čustveno doživljanje, kognitivno doživljanje, socialno doživljanje, doživljanje prejemanja medvrstniške pomoči in šolske podpore, skupine za samopomoč.
Objavljeno v ReVIS: 14.01.2025; Ogledov: 1667; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,40 MB) |
4. |
5. ŽALOVANJE OB IZGUBI BLIŽNJEGAMaja Žibert, 2024, ni določena Opis: Diplomska naloga obravnava žalovanje ob izgubi bližnje osebe. Pri žalovanju preverjamo, posameznikovo žalovanje ob izgubi bližnje osebe, razlike v žalovanju med žalujočimi, doživljanje žalovanja, soočanje in pomoči, ki so jih potrebovali v času žalovanja.
Prvi del diplomske naloge zajema teoretični del. V teoretičnem delu smo na podlagi strokovne literature zbrali podatke in opisali žalovanje. Žalovanje razdelimo na simptome žalovanja, faze žalovanja, potek žalovanja in zapleteno žalovanje. V drugem delu opisujemo sklop doživljanja, ki smo ga razdelili na doživljanje izgube, čustva žalujočih pri žalovanju, mišljenje žalujočih in vedenje žalujočih. V tretjem delu sklop pomoč pri žalovanju razdelimo na nasvete in smernice, s katerimi si žalujoči lahko pomagajo, in na pomoč drugih žalujočemu pri žalovanju. Vse teme smo na podlagi literature opisali in raziskali bolj podrobno. Žalovanje je tema, ki se je radi izogibamo. Je težka tema, o kateri se premalo govori. Žalovanje potrebuje svoj čas in poteka po različnih fazah. Žalovanje je odvisno od vsakega posameznika posebej. Pojavi se ob izgubi bližnje osebe, je boleča in dolgotrajna situacija. Nekateri žalujejo tudi po več let. Ni zapisanega pravila, kako dolgo naj bi trajalo žalovanje. Pomembno je, da žalujoči žalujejo, kot sami čutijo, da je najboljše zanje in jim najbolj odgovarja. Žalujoči, ki so izgubili bližnjo osebo, imajo občutek, kot da je s tem odšel del njih. Kako močno je žalovanje, je odvisno od navezanosti med žalujočim in pokojnim, od sorodstvene vezi, starosti pokojnega in od nepričakovane ali pričakovane smrt. Žalovanja so ne glede na situacijo težka, ena so težja od drugih, žalujočim ni lahko, spopadajo se s težko situacijo.
Drugi del diplomske naloge zajema empirični del. V empiričnem delu predstavimo rezultate kvalitativno izvedene raziskave. Podatke smo zbrali s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. Opravili smo sedem intervjujev z žalujočimi osebami. Analiza pridobljenih rezultatov predstavlja podlago za odgovor na glavno raziskovalno vprašanje in 3 raziskovalna podvprašanja. Raziskava potrjuje našo domnevno, da žalujoči žalujejo različno, ne gredo vsi žalujoči po fazah žalovanja in da se reakcije in vedenja žalujočih razlikujejo.
Ključne besede: žalovanje, doživljanje, faze žalovanja, potek, soočanje, pomoč, žalujoči
Objavljeno v ReVIS: 23.01.2024; Ogledov: 1935; Prenosov: 102
Celotno besedilo (2,56 MB) |
6. KAKO OTROCI V OSNOVNI ŠOLI DOŽIVLJAJO OCENJEVANJE ZNANJA?Barbara Muhič, 2023, ni določena Opis: V našem osnovnošolskem sistemu obstaja vedno preverjanje znanja na osnovi spraševanja, pisnega ocenjevanja znanja in projektnih nalog. Vsi ti dogodki vplivajo na učence tako, da jim vzbujajo neprijetne občutke strahu, stresa in celo tesnobe. Učenci v osnovnih šolah to doživljajo pogosteje v zadnjih letih. Izraziteje se je pokazalo v času pandemije (COVID-19) v letih od 2020 do 2022 in po njej, ko intenzivno doživljajo posledice stresa. V magistrski nalogi smo raziskovali, v kolikšni meri učenci v osnovni šoli doživljajo strah, stres in stiske zaradi ocenjevanja znanja. Želeli smo ugotoviti, kateri stresorji najbolj vplivajo na ocenjevanje znanja ter kako vplivajo na čustveno in miselno doživljanje učencev ob prejemu številčne ocene za izkazano znanje.
Teoretični del magistrske naloge podrobno razjasni obstoječi način ocenjevanja v osnovni šoli in posledice delovanja strahu in stresa na funkcioniranje učencev. Največji poudarek je na izvoru in nastanku strahu in stresa ter na posledicah delovanja obeh na posameznika.
V empiričnem delu naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika preverjali celostno sliko doživljanja strahu in stresa učencev v osnovni šoli pri pisnem in ustnem ocenjevanju znanja po posameznih triadah in spolu. Prikazali smo posledice doživljanja stresa v posameznih triadah. Ugotovili smo, da se med spoloma in po posameznih triadah razlikujejo vrste stresorjev, prav tako je različno doživljanje stresa z vedenjskega, miselnega in čustvenega vidika.
Najvišji stres doživljajo učenci druge in tretje triade, dečki bolj kot deklice. Raziskava je pokazala, da strah in stres izhajata iz nestalnih delovnih navad, pritiska okolice in visoko zastavljenih osebnih ciljev, ki so nerealni glede na naučeno znanje. Večina učencev v osnovni šoli pri ocenjevanju in pridobljeni oceni doživlja različne psihične težave.
Ključne besede: stres, stresorji, doživljanje stresa, ocenjevanje znanja, šola, anksioznost, depresija
Objavljeno v ReVIS: 24.10.2023; Ogledov: 1935; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,40 MB) |
7. Dejavniki izida psihoterapevtskega procesa z vidika klienta : magistrska nalogaLidija Koritnik, 2022, magistrsko delo Opis: Pri zagotavljanju učinkovitosti psihoterapevtskega procesa in izida je pomembno razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na rezultate psihoterapevtskega dela. Zavedanje, kateri so ključni dejavniki psihoterapevtskega procesa in izida, je pomembno pri zagotavljanju najboljših možnih pogojev za doseganje želenih rezultatov. V tej nalogi smo dejavnike sprva umestili v teoretični koncept skupnih terapevtskih dejavnikov, v empiričnem delu pa smo s kvalitativno raziskavo preko polstrukturiranega intervjuja dobili vpogled v klientov vidik doživljanja psihoterapevtskega procesa in ključnih dejavnikov, ki so privedli do izida psihoterapije. Dejavnike, ki jih klienti doživljajo kot pomembne in vplivajo na izid psihoterapije, smo razvrstili v štiri kategorije: dejavniki klienta, dejavniki terapevta, dejavniki terapevtskega odnosa in dejavniki terapevtskega procesa. Rezultati kažejo medsebojni vpliv in prepletenost kategorij in podkategorij. Po zaključku psihoterapevtskega procesa so opazne spremembe, ki se odražajo na različnih ravneh delovanja klienta: intrapsihičnem, interpersonalnem in vedenjskem področju. Kot zelo pomemben izid so klienti navajali opolnomočenje. Na podlagi analize podatkov smo izdelali model klientovega doživljanja psihoterapevtskega procesa in dejavnikov, ki vplivajo na izid ter doživljanje sprememb po zaključku psihoterapevtskega procesa. Model opisuje psihoterapijo kot proces, ki se odvija v medosebnem odnosu klienta in terapevta, na katerega vplivata vsak s svojimi značilnostmi. Z modelom klientovega doživljanja psihoterapevtskega procesa in dejavnikov, ki vplivajo na izid ter doživljanje sprememb po zaključku psihoterapevtskega procesa, smo prikazali zaokrožen nabor dejavnikov, ki lahko vplivajo na psihoterapevtski proces in izid psihoterapije.
Ključne besede: doživljanje sprememb, klienti, terapevti, terapevtski odnos, terapevtski proces, dejavniki, izidi, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.12.2022; Ogledov: 1631; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,31 MB) |
8. |
9. Izkušnje fizioterapevtov pri delu na covid oddelkuKatarina Kolenc Klen, 2022, diplomsko delo Opis: Z mesecem marcem 2020 je bila razglašena globalna pandemija SARS-CoV-2, ki je zaznamovala svet. Predvsem je vplivala na duševno in fizično zdravje zdravstvenih delavcev, ki so se v prvih vrstah spopadali z novim in neznanim virusom.
Namen diplomske naloge je predstaviti izkušnje fizioterapevtov, ki so v času epidemije opravljali svoje delo na covidnih oddelkih. Raziskava je pokazala, da fizioterapevti niso pogosto doživljali občutkov strahu, anksioznosti in ogroženosti, prav tako ne ženske pogosteje kot moški. Razliko med spoloma smo zaznali samo pri doživljanju strahu, vendar so tega doživljali občasno in ne pogosto. Najpogosteje so doživljali stres zaradi dolgotrajnega nošenja začitne opreme, števila pacientov, velikega števila umrlih in pomanjkanja kadra. S komunikacijo v zdravstvenem timu so bili fizioterapevti v povprečju zadovoljni. Nezadovoljstvo so pokazali samo pri komunikaciji z diplomiranimi in srednjimi medicinskimi sestrami. Zaključimo lahko, da so pridobljeni rezultati dobro izhodišče za nadaljnje raziskovanje tega področja. Predlagamo, da se izvedejo dodatne raziskave, ki bodo zajele večji vzorec fizioterapevtov.
Ključne besede: COVID – 19, SARS-CoV-2, fizioterapija, doživljanje, strah, anksioznost, komunikacija, stres, zdravstveni tim
Objavljeno v ReVIS: 21.06.2022; Ogledov: 2627; Prenosov: 151
Celotno besedilo (311,18 KB) |
10. |
