Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Klinična pot pacienta po možganski kapi – analiza dejavnikov vpliva na sodelovanje v multidisciplinarnem timu
Mateja Šimec, 2026, ni določena

Opis: Teoretična izhodišča: Sodelovanje posameznika v multidisciplinarnem timu je pomemben, a empirično premalo raziskan dejavnik kakovosti zdravstvene obravnave. Kljub obsežni literaturi o pomenu medpoklicnega sodelovanja v zdravstvu celovitega empiričnega razumevanja dejavnikov, ki sodelovanje posameznika v timu dejansko oblikujejo, v literaturi primanjkuje, zlasti v specifičnem kontekstu klinične poti za možgansko kap. Disertacija temelji na integraciji treh komplementarnih teoretičnih okvirov: teorije načrtovanega vedenja, ki pojasnjuje individualno raven sodelovalnega vedenja; teorije relacijske koordinacije, ki sodelovanje razume kot rezultat kakovostnih odnosov in komunikacije ter modela medpoklicnega sodelovanja, ki poudarja pomen organizacijskih struktur, formalizacije procesov in podpore vodstva kot strukturnih pogojev za učinkovito timsko sodelovanje. Klinična pot pacienta po možganski kapi je bila izbrana kot raziskovalni kontekst zaradi strukturiranosti in nujnosti usklajenega delovanja večjega števila strokovnih profilov. Namen disertacije je bil empirično preveriti, kateri dejavniki statistično značilno vplivajo na sodelovanje posameznika v multidisciplinarnem timu in oceniti njihovo relativno moč. Metode: Uporabljen je bil kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. V kvantitativnem delu je bila izvedena anketna raziskava med zdravstvenimi delavci v sedmih slovenskih bolnišnicah (N = 219). Za analizo podatkov sta bili uporabljeni Spearmanova korelacija in hierarhična multipla linearna regresijska analiza, s katero je bilo preverjenih sedem sklopov dejavnikov timskega sodelovanja. V kvalitativnem delu je bila izvedena tematska analiza 31 intervjujev z zdravstvenimi delavci različnih poklicnih profilov iz istih bolnišnic, z namenom poglobljene razlage kvantitativnih ugotovitev. Rezultati: Hierarhični regresijski model je pojasnil 62,0 % variance timskega sodelovanja, kar kaže na visoko pojasnjevalno moč modela. Statistično najpomembnejši neodvisni napovedniki timskega sodelovanja v končnem modelu so dokumentiranje zdravstvene obravnave (ß = 0,396; p < 0,001), posameznikovo komuniciranje (ß = 0,215; p = 0,001) in usmerjenost na pacienta (ß = 0,158; p = 0,014). Poklic (ß = 0,156; p = 0,022) in vloga v timu (ß = 0,192; p = 0,006) sta statistično značilna napovednika na individualni ravni, medtem ko delovna doba, družbena odgovornost, način komuniciranja v timu, komuniciranje z vodstvom in odpor do novosti v končnem modelu niso dosegli statističnih značilnosti. Koordinacija je statistično značilno povezana s sodelovanjem posamično (ß = 0,611; p < 0,001), v končnem modelu pa izgubi vpliv. Kvalitativna analiza je identificirala hierarhijo in psihološko varnost kot prikrita sistemska dejavnika, ki v kvantitativnem modelu nista neposredno merjena, a dosledno pojasnjujeta, zakaj statistično značilni dejavniki delujejo različno intenzivno med poklicnimi skupinami. Razprava: Rezultati potrjujejo, da je sodelovanje posameznika v multidisciplinarnem timu večnivojski pojav, ki ga oblikujejo individualni, interakcijski in organizacijski dejavniki. Dokumentiranje zdravstvene obravnave se je izkazalo kot eden najpomembnejših dejavnikov sodelovanja, pri čemer zmanjšanje vpliva koordinacije po vključitvi dokumentiranja v regresijski model nakazuje njuno tesno povezanost. Ker mediacijska analiza ni bila izvedena, teh povezav ni mogoče interpretirati kot dokaz posrednega učinka, predstavljajo pa pomembno izhodišče za nadaljnje raziskovanje. Statistično neznačilni rezultati pri družbeni odgovornosti in komuniciranju z vodstvom ne pomenijo njune nepomembnosti, temveč kažejo na njuno kontekstualno pogojenost. Kvalitativni del raziskave je dodatno osvetlil pomen hierarhičnih razmerij in psihološke varnosti, ki vplivata na pripravljenost posameznikov za aktivno sodelovanje v timu. Rezultati podpirajo večnivojski konceptualni model sodelovanja posameznika v multidisciplinarnem timu ter odpirajo nova raziskovalna vprašanja o razmerju med dokumentiranjem, koordinacijo in timskim sodelovanjem. Na aplikativni ravni ugotovitve kažejo, da ima izboljšanje kakovosti dokumentiranja pomemben potencial za krepitev timskega sodelovanja v zdravstvenih organizacijah.
Ključne besede: multidisciplinarni tim, sodelovanje v timu, klinična pot, možganska kap, dokumentiranje zdravstvene obravnave, komunikacija, koordinacija obravnave
Objavljeno v ReVIS: 18.07.2026; Ogledov: 149; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

2.
NAČELA DOBREGA DOKUMENTIRANJA V ZDRAVSTVENI NEGI
Lara Lužar, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Dokumentiranje v zdravstveni negi predstavlja pomemben element sodobne zdravstvene nege. Zajema zapisovanje vseh aktivnosti zdravstvene nege, vključno z avtonomnimi, soodvisnimi in odvisnimi aktivnostmi. Dokumentiraje v zdravstveni negi lahko opredelimo kot zbiranje in zapisovanje vseh podatkov, ki jih medicinska sestra pridobi od pacienta. Pomembno je za zagotavljanje kontinuirane, varne in kakovostne obravnave in oskrbe pacienta. Z ustreznim dokumentiranjem preprečujemo neželene dogodke, omogočamo prenos in ohranjanje informacij, uspešno komunikacijo med pacientom in zdravstvenim delavcem, analizo in vrednotenje lastnega dela, zmanjšujemo možnost nastanka napak in dajemo možnost za izvajanje znanstveno raziskovalnega dela. Ustrezna negovalna dokumentacija ima različna načela, vključno z objektivnostjo, specifičnostjo, jasnostjo in doslednostjo, celovitostjo, spoštovanjem zaupnosti in beleženjem napak Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni raziskovalni metodi preučevanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela smo analizirali primarne vire, ki smo jih pridobili z metodo anketnega vprašalnika, za teoretični del pa smo uporabili sekundarne podatke, ki smo jih pridobili s pregledom domače in tuje strokovne ter znanstvene literature, pridobljene iz knjižnice in prostodostopnih podatkovnih baz (PubMed, Cobiss). Rezultati: V raziskavi so sodelovali zaposleni v zdravstveni negi. Raziskava je potekala na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti. Vključenih je bilo 105 anketirancev, od tega 75 (71,4 %) žensk in 30 (28,6 %) moških. Največ anketirancev (34; 32,4 %) je bilo iz starostne skupine 41 let in več, najmanj (14; 13,3 %) pa jih je bilo starih od 20 do 25 let. Večina anketirancev (36; 34,3 %) ima srednješolsko izobrazbo. 30 (28,6 %) zaposlenih dela v zdravstvenem domu, 29 (27,6 %) v bolnišnici, 20 (19,0 %) v domu starejših občanov, 9 (8,6 %) pa je zaposlenih v drugih ustanovah. Razprava: Anketirani zdravstveni delavci se zavedajo pomena dokumentiranja zdravstvene nege. Njihovo mnenje je, da dobra dokumentacija nudi kakovostno in varno oskrbo pacienta. Na podlagi raziskave lahko rečemo, da so zaposleni v zdravstveni negi dobro seznanjeni z načeli dobrega dokumentiranja v zdravstveni negi. Ključne besede: Medicinska sestra, načela, dokumentiranje v zdravstveni negi, dokumentacija.
Ključne besede: Medicinska sestra, načela, dokumentiranje v zdravstveni negi, dokumentacija.
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 1707; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

3.
Sistem sferičnega fotografiranja kot novost forenzične znanosti na področju ogledne dejavnosti : magistrsko delo
Vasja Škorjanc, 2024, magistrsko delo

Opis: Ogled kraja kaznivega dejanja je prva oblika preiskovanja, ki nastopi takoj po zaznavi kaznivega dejanja in ima poleg spoznavne vrednosti tudi dokazno vrednost na sodišču. V magistrskem delu se bomo osredotočili predvsem na dokumentiranje ogleda, ki je zlasti z dokaznega vidika izjemno pomembno. Zaradi čim bolj točnega postopka dokumentiranja ogleda se bo v ogled kraja kaznivega dejanja vpeljalo sistem sferičnega fotografiranja, ki ne bo v pomoč le preiskovalcem, ampak tudi sodišču in vsem, ki ne bodo dejansko bili na samem kraju. Tovrstno dokumentiranje bi lahko v prihodnosti nadomestilo nekatera opravila preiskovalcev, kot je skiciranje kraja dejanja, katere natančnost in preglednost je zelo odvisna od izkušenosti preiskovalca. Sistem namreč omogoča izdelavo skice na podlagi zajema podatkov 3D laserskega skenerja. Prav tako bi lahko nadomestilo časovno zamudno izdelavo albuma fotografij. Sistem sferičnega fotografiranja je posebna navidezna resničnost prikazovanja kraja dejanja, ki se preiskuje. Virtualni sprehod skozi kraj dejanja se tako lahko opravi kadarkoli in kolikokrat je to potrebno, ne da bi se pri tem okoliščine spremenile. Preiskovanje in sodni postopki so lahko dolgotrajni vendar se lahko s takim načinom dokumentiranja kraja dejanja vedno znova in znova vrnemo ter sprehodimo čez dejanje, tudi po več letih.
Ključne besede: dokumentiranje ogleda, sferična fotografija, 3D kamera, rekonstrukcija
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 2094; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

4.
5.
Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh