1. Pomen in vloga družinskih članov oseb z demenco pri zagotavljanju njihove kakovosti življenja v domačem okolju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaAna Menhard, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: S staranjem prebivalstva se število oseb z demenco hitro povečuje, s tem pa tudi potreba po dolgoročni, čustveno in fizično zahtevni oskrbi. V Sloveniji veliko oseb z demenco živi v domačem okolju, kjer glavno vlogo pri oskrbi prevzemajo družinski člani. Namen diplomskega dela je raziskati pomen in vlogo teh družinskih članov pri zagotavljanju kakovostnega življenja oseb z demenco. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metoda z izvedbo polstrukturiranih intervjujev. V mesecu aprilu 2025 je bilo opravljenih deset intervjujev z družinskimi člani, ki v domačem okolju skrbijo za osebe z demenco. Zbrani podatki so bili kodirani in analizirani z metodo kvalitativne vsebinske analize, z namenom prepoznave osrednjih tem in vzorcev v doživljanju oskrbe, vplivu podpore ter zaznavanju kakovosti življenja. Rezultati: Ugotovitve kažejo, da lahko osebe z demenco doživljajo kakovostno življenje, če so deležne čustvene bližine, varnega okolja in prilagojenih aktivnosti. Ključno vlogo pri tem imajo družinski člani, ki s svojo prisotnostjo, podporo in skrbjo pomembno prispevajo k dobremu počutju oseb z demenco, čeprav se ob tem soočajo z izzivi, kot so izčrpanost in spremembe življenjskega sloga. Razprava: Raziskava potrjuje, da družinski člani igrajo ključno in večdimenzionalno vlogo pri zagotavljanju kakovosti življenja oseb z demenco. Njihova prisotnost, vključenost v vsakodnevne aktivnosti in predanost pomembno vplivajo na dobrobit oseb z demenco. Zato je nujno razviti oblike pomoči, ki bodo vključevale podporo tudi za družinske oskrbovalce. Naše ugotovitve pripomorejo k boljšemu razumevanju vpliva družinske podpore na dobrobit oseb z demenco ter ponujajo izhodišča za nadaljnje raziskovanje in izboljšave na področju oskrbe.
Ključne besede: demenca, družinski člani, kakovostno življenje, domače okolje, neformalna oskrba
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2025; Ogledov: 347; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (1,91 MB) |
2. Analiza pojavnosti depresije med starostniki, živečimi v domačem okolju v povezavi s sociodemografskimi dejavnikiNatalija Hozjan Komac, 2025, ni določena Opis: Starostna depresija je pomemben javnozdravstveni problem, ki pogosto ostaja neprepoznan in nezdravljen, kar lahko močno vpliva na kakovost življenja starejših. Še posebej so spregledani starostniki, ki niso vključeni v sistemsko institucionalno obravnavo. Namen raziskave je preučiti, kakšna je pojavnost depresivne simptomatike pri populaciji starostnikov, ki živijo v domačem okolju, in identificirati povezave med znaki depresije ter različnimi sociodemografskimi dejavniki in prisotnostjo kroničnih bolezni.
V raziskavi je sodelovalo 123 starostnikov, starih 65 let ali več, ki živijo v domačem okolju. Za oceno depresivnih simptomov je bila uporabljena Geriatrična lestvica depresivnosti (GLD-15). Poleg tega so anketiranci izpolnili vprašalnik, ki je zaobjel sociodemografske podatke, vključno s starostjo, spolom, zakonskim stanom, območjem bivanja in prisotnostjo kroničnih bolezni.
Rezultati raziskave so pokazali, da je imelo 40,2% udeležencev simptome depresije, pri čemer je imelo 12,8% posameznikov blago, 12,0% zmerno in 15,4% hudo stopnjo depresije. Najmočnejša dejavnika tveganja za razvoj depresije sta bila zakonski stan (izguba sopotnika ali sopotnice) in prisotnost kroničnih bolezni. Analiza ni pokazala statistično značilne povezave med depresijo in starostjo, spolom ali območjem bivanja.
Ugotovitve raziskave poudarjajo pomembnost zgodnjega odkrivanja in obravnave depresije pri starejših, še posebej pri osebah z zdravstvenimi težavami in tistih, ki živijo sami. Uporaba presejalnih orodij, kot je GLD-15, lahko pripomore k zgodnjemu odkrivanju depresije in izboljšanju dostopa do ustrezne obravnave, kar bi pozitivno vplivalo na kakovost življenja starostnikov.
Ključne besede: depresija, starostnik, Geriatrična lestvica depresivnosti-GLD, sociodemografski dejavniki, domače okolje.
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2025; Ogledov: 661; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,95 MB) |
3. ZDRAVO STARANJE V DOMAČEM OKOLJUMojca Bizjak, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Staranje v domačem bivalnem okolju je želja večine starejših po vsem svetu. Staranje v domačem okolju pomeni varno, neodvisno in udobno življenje v svojem domu in v okviru skupnosti, ne glede na starost, dohodek ali zmogljivosti. Namen raziskave je raziskati zdravo in varno staranje v domačem okolju.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovanju z uporabo deskriptivne metode dela. Uporabljena je bila tehnika intervjuvanja. Kot instrument smo uporabili polstrukturirani intervju, podatke pa smo analizirali v obliki prepisa intervjuja. Raziskava je potekala oktobra in novembra 2024 v občini Krško. Sodelovalo je 6 starejših oseb.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da si vsi intervjuvanci želijo ostati čim dlje doma in samostojno živeti. V starosti jim je najbolj pomembno zdravje in obvladovanje kroničnih bolezni. Pomembno jim je tudi, da imajo koga, ki ga lahko prosijo za pomoč, ko to potrebujejo.
Razprava: Iz raziskave je razvidno, da si starejši ljudje želijo čim dlje ohraniti samostojnost in ostati doma. Prav tako si v starosti želijo družbe družine in znancev. V prostem času radi kaj preberejo, pogledajo televizijo, se podružijo ob kavici ali sprehodu in seveda radi počivajo. Pomembno jim je, da lahko stanovanje prilagodijo svojim potrebam v starosti in zaenkrat se vsi intervjuvanci še počutijo dobro ter teh prilagoditev ne potrebujejo.
Ključne besede: starostnik, zdravo staranje, domače okolje
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 738; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,38 MB) |
4. |
5. |
