1. Socialno varstvo in obvladovanje revščine v Republiki Sloveniji in na Hrvaškem : magistrsko deloPia Šemec, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava primerjavo sistemov socialnega varstva in obvladovanja revščine v Sloveniji in na Hrvaškem. Namen je bil ugotoviti razlike in podobnosti med državama pri zagotavljanju socialne varnosti ter oceniti učinkovitost ukrepov za zmanjševanje revščine. Uporabljene so bile tri metode dela: deskriptivna, primerjalna in razlagalna. Ugotovili smo, da Slovenija ureja pravice iz javnih sredstev prek centraliziranega sistema centrov za socialno delo in enotnega postopka, medtem ko je Hrvaška s krovnim zakonom, t. i. »Zakonom o socijalnoj skrbi«, in ustanovitvijo zavoda za socialno delo, katerega uradno ime je »Hrvatski zavod za socijalni rad«, šele nedavno poenotila prej razdrobljen sistem. Glavne ugotovitve kažejo, da Slovenija namenja višje socialne prejemke (npr. denarna socialna pomoč za samsko osebo je skoraj trikrat višja kot hrvaška temeljna denarna pomoč, višje so tudi minimalne pokojnine in družinski prejemki). Posledično socialni transferji v Sloveniji močneje znižujejo revščino – stopnja tveganja revščine znaša 13 %, v Hrvaški pa 18 % (leto 2022). Slovenija dosega bistveno nižjo materialno prikrajšanost in manjšo dohodkovno neenakost. Hkrati je slovenska zakonodaja preglednejša za uporabnika, na Hrvaškem pa so postopki uveljavljanja pravic tradicionalno bolj birokratski, čeprav se to z reformami izboljšuje. Raziskava potrjuje, da je močna socialna država povezana z boljšimi družbenimi izidi. Hrvaška, ki je zgodovinsko zaostajala, z intenzivnimi reformami do neke mere zmanjšuje vrzel (npr. do leta 2020 je znižala splošno revščino in povečala nekatere prejemke), vendar ostajajo izzivi, zlasti visoka revščina starejših. Metodološko prispeva delo nov celovit prikaz dveh držav, kar je uporabno za stroko (načrtovalce socialnih politik, mednarodne primerjalne analize) in za znanost (razumevanje vpliva različnih modelov socialne države na revščino). Ugotovitve so uporabne pri nadgradnji obeh sistemov: Slovenija lahko ohrani prednosti in naslovi opažene trende (npr. naraščanje dolgotrajne revščine), Hrvaška pa lahko črpa iz slovenskih izkušenj pri okrepljenem financiranju socialnih programov in poenostavitvi dostopa do pravic. Čeprav imata obe državi formalno vzpostavljene celovite sisteme socialnega varstva, so razlike v obsegu in učinkovitosti teh sistemov znatne. Za nadaljnje zniževanje revščine bo potrebna kontinuiteta socialne politike – v Sloveniji ohranjanje (in prilagajanje) dosežene ravni socialne zaščite, na Hrvaškem pa nadaljnje zviševanje minimalnih standardov in odpravljanje administrativnih ovir. Raziskava s tem nudi podlago za takšne izboljšave in poudarja pomen socialne države pri zagotavljanju dostojnega življenja vseh državljanov.
Ključne besede: zakonodaja, centraliziran sistem socialnega varstva, socialni prejemki, sistemski ukrepi, socialna država
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 308; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,90 MB) |
2. Temeljne človekove pravice v kitajskem sistemu socialnih kreditnih točk : magistrsko deloKristijan Hrovat, 2025, magistrsko delo Opis: Sistem socialnega kreditnega sistema na Kitajskem predstavlja edinstven mehanizem nadzora in regulacije vedenja posameznikov ter pravnih oseb, ki temelji na zbiranju, obdelavi in analizi podatkov za določanje stopnje zaupanja, zanesljivosti in družbene vrednosti posameznika. Gre za kompleksno orodje, ki povezuje digitalne tehnologije, velike podatke in nadzor nad družbenim vedenjem, s ciljem oblikovanja kulture zaupanja v skladu z vladno politiko. Kljub uradno obljubljenim ciljem izboljšanja družbene integritete, povečanja ekonomske stabilnosti in krepitve odgovornosti državljanov sistem odpira številna vprašanja s področja varstva temeljnih človekovih pravic. Uporaba obsežnih nadzornih tehnologij, vseprisotnih kamer, biometričnih podatkov in algoritmičnega odločanja lahko vodi v sistemsko omejevanje in celo kršitve osnovnih pravic in svoboščin, zlasti na področjih zasebnosti, svobode izražanja, svobode gibanja in nediskriminacije. Pravna ureditev tega sistema, skupaj z njegovo nepopolno transparentnostjo in pomanjkanjem pravnega varstva, vzbuja resne pomisleke o skladnosti s splošno sprejetimi mednarodnimi standardi človekovih pravic, kot jih določajo Splošna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter drugi ključni mednarodni dokumenti. Pričujoče magistrsko delo obravnava sistem socialnih kreditov skozi prizmo skladnosti z načeli pravne države in varstva človekovih pravic, pri čemer se osredotoča na ključne pravne izzive in potencialne posledice širjenja takšnih sistemov tudi zunaj Kitajske.
Ključne besede: sistem družbenega kredita, človekove pravice, pravna država, zasebnost, svoboda gibanja, nadzor
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 603; Prenosov: 12
Celotno besedilo (517,40 KB) |
3. Vloga in vpliv Ivana Krambergerja pri osamosvojitvi Republike Slovenije : magistrsko deloIvan Kramberger, 2025, magistrsko delo Opis: Vloga in vpliv Ivana Krambergerja sta danes, pri kritičnem vrednotenju dogodkov v času slovenske osamosvojitve, podcenjena in lahko strnjeno povemo, da se na karizmatičnega politika, dobrotnika in ljudskega človeka Ivana Krambergerja danes enostavno pozablja. Vsekakor Ivan Kramberger ni bil ključen akter demokratičnega prehoda Slovenije ob koncu 80. in v začetku 90. let 20. stoletja, prav tako ni igral ključne vloge v osamosvojitvenih procesih in ni sodeloval pri vzpostavitvi parlamentarne demokracije v Sloveniji. Moramo pa mu pritrditi, da je imel velik vpliv in vlogo pri mobilizaciji prebivalstva na plebiscit za odcepitev Slovenije od Jugoslavije, prav tako je imel veliko vlogo na bojiščih desetdnevne vojne za Slovenijo, saj je kot mirovnik v beli obleki preprečil marsikatero smrt na bojišču in s svojo pojavo ter karizmo pripomogel, da se je vojna končala brez dodatnih žrtev. Vsekakor je imel Ivan Kramberger veliko vlogo na področju humanitarnosti in dobrodelnosti tako pred kot med in po vojni za osamosvojitev Slovenije, saj je s svojim posebnim pristopom in nemajhno dobrodelnostjo rešil prenekatero stisko Slovencev. Novinarji so izračunali, da je za čas svojega življenja daroval ogromne vsote, prav tako je sklad Ivana Krambergerja po smrti pomoči potrebnim razdelil preko milijon evrov sredstev. Na podlagi raziskave, poglobljenih intervjujev in ustvarjanja filma Beli bojevnik v črni obleki ugotavljamo, da sta bila vloga in vpliv Ivana Krambergerja na osamosvojitev Slovenije velika in izvedena na njegov, poseben način. Tudi njegovo ime se je ohranilo v pozitivni luči in duh Ivana Krambergerja živi dalje med Slovenkami in Slovenci. Politični vrh sicer še do danes ni prepoznal vloge in vpliva Ivana Krambergerja. Upamo si trditi, da bo Ivan Kramberger, dobri človek iz Negove, ostal v našem kolektivnem spominu kot nekdo, ki je na drugačen, poseben način popestril nemirne čase nastajanja naše nove države in pripomogel k temu, da smo se razvili v moderno demokratično družbo ob tem, da je vsakemu nastavil ogledalo.
Ključne besede: Ivan Kramberger, osamosvojitev, Republika Slovenija, demokracija, vojna, humanitarnost, dobrodelnost, politika, država
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2025; Ogledov: 2087; Prenosov: 38
Celotno besedilo (803,97 KB) |
4. Failed democracy : the Slovenian Patria case - (non)law in contextMatej Avbelj, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: The paper discusses the role played by the Slovenian judiciary and its legal academic counterparts in the notorious Slovenian ‘Patria affair’. The affair led to the incarceration of the leader of the main Slovenian opposition party just three weeks before the parliamentary elections, turning the latter into an unfair and illegitimate event rather than an exercise in democracy. Due to the overall legal and political context of the affair, there is growing evidence to substantiate the belief that right from the outset the affair was politically motivated and used to instrumentalise, even abuse, the institutions of the rule of law for political purposes. With a special focus on the role of the Constitutional Court in this matter, the paper demonstrates the severity of the crisis of the rule of law in Slovenia, a country that is inevitably drifting into the group of de facto failed constitutional democracies.
Ključne besede: tranzicija, demokracija, Slovenija, pravosodje, pravna država
Objavljeno v ReVIS: 23.06.2025; Ogledov: 1046; Prenosov: 8
Celotno besedilo (358,50 KB) |
5. Mednarodnopravni status nepriznanih držav in ureditev človekovih pravic v nepriznanih državah : magistrsko deloEva Lukančič, 2024, magistrsko delo Opis: Država mora, da bi postala mednarodno priznana, izpolnjevati kriterije, kateri so določeni v 1. členu Konvencije iz Montevidea. Država kot subjekt mednarodnega prava mora imeti stalno prebivalstvo, definirano ozemlje, vlado in sposobnost sodelovanja z drugimi državami. Ti kriteriji so v pomoč pri presoji, če neka skupnost, ki trdi, da ima naravo države, sploh ustreza kriterijem mednarodnega prava za nastanek države. Določene entitete ne izpolnjujejo vseh kriterijev, zato so mednarodno nepriznane, se ne vključujejo v mednarodne odnose in ne sodelujejo z mednarodnimi organizacijami. V mednarodni skupnosti je potrebno upoštevati tudi druge kriterije kot so želja entitete po priznanju, nastanek entitete brez kršenja mednarodnega prava, spoštovanje človekovih pravic in priznanje s strani drugih držav. Ker nepriznana država nima dejanske fizične moči, ne more zagotoviti učinkovitih sredstev za zagotavljanje človekovih pravic, kar predstavlja veliko težavo, saj se s tem stopnjuje kriminal, nasilje, korupcija, pomanjkanje dobrin. Nepriznanim državam primanjkuje suverenosti, to posledično pripelje do kršenja človekovih pravic. V magistrskem delu so z opisno metodo obravnavane nepriznane države in ureditev človekovih pravic v le - teh. S pravno analizo so predstavljene in ugotovljene temeljne razlike med priznanimi in nepriznanimi državami in kako se mednarodna skupnost sooča s težavami nepriznanih držav. Namen je opredeliti, v čem se torej ločijo nepriznane države od priznanih držav, v čem se loči njihov status v mednarodni skupnosti in zakaj nepriznane države bolj kršijo človekove pravice. Pojav nepriznanih držav je v družbi vse bolj razširjen. Nepriznane države so zelo odvisne od svoje države pokroviteljice in nevladnih organizacij in ne morejo sodelovati v mednarodni skupnosti, kar dokazuje, kako pomembna je neodvisnost in zunanja suverenost države, da se lahko vključuje v mednarodne odnose. Zaradi slabe ureditve nepriznanih držav tam trpijo človekove pravice, saj državljanom onemogočajo ustrezen življenjski standard.
Ključne besede: mednarodno pravo, človekove pravice, priznanje države, nepriznane države, nastanek države, država
Objavljeno v ReVIS: 20.05.2024; Ogledov: 2196; Prenosov: 37
Celotno besedilo (994,53 KB) |
6. Opis delovanja sistema kazensko-pravnega nadzora nad plačevanjem davkov v Sloveniji : diplomsko deloLjubo Čučnik, 2024, diplomsko delo Opis: V nalogi sem opisal delovanje sistema nadzora nad plačevanjem davkov in prispevkov; najprej z vidika upravnega nadzora in nato še z vidika kazensko-pravnega pregona, kjer pa sem analiziral smotrnost in uspešnost in posledično delovanje pravne države. Vpliv na delovanje pravne države je namreč pri nadzoru nad plačevanjem davkov in prispevkov zelo velik, saj se tu nadzira plačevanje v proračun in ima na podlagi elementa prisile dokaj velik vpliv na količino pobranih davkov in prispevkov. Navedeno ima neposreden učinek na delovanje države, saj se s pobranih davkov in prispevkov zagotavlja funkcioniranje državnega aparata, tako upravni kot sodni del, kar ima velik vpliv na stopnjo zagotovljenega pravnega varstva v državi, povezano pa je tudi s stopnjo kriminala oz. s tem povezano varnostjo v državi. Pri opisu in analizi sem poskušal upoštevati vpliv na uspešnost pobiranja davkov in tudi vpliv na sistem nadzora nad finančnim poslovanjem v širšem smislu in vpliv na delovanje celotnega kazensko-pravnega sistema družbenega nadzora. Poskušal sem ugotoviti, ali je pravni okvir dovolj kvaliteten kot podlaga za funkcioniranje nadzornih inštitucij ter ugotoviti ustreznost kvalitete delovanja nadzornih inštitucij na izbranem področju. S tem pa povezanim zagotavljanjem pravne varnosti in predvidljivosti ter s tem zadovoljivost okvirja za konkurenčni boj poslovnih subjektov na trgu. Pri tem sem se osredotočil bolj na materialno kot na procesno pravo. V nalogi sem uporabil analizo in interpretacijo pravnih virov (ustave, zakonskih in podzakonskih aktov, referatov, analiz, člankov, sodb), s primerjalno metodo sem iskal podobnosti pri različnih tipih neplačevanja davkov iz kazensko-pravne perspektive tako na podlagi zakonskih obveznosti oz. pristojnosti kot tudi na podlagi študije primerov in intervjujev nadzornih inštitucij. V sklepu sem ugotovil, da finančne nadzorne institucije v danem trenutku zagotavljajo zadovoljiv okvir za delovanje trga in pravne države z namenom zagotavljanja predvidljivosti za nemoteno delovanje liberalističnega tipa ekonomske ureditve. Za konec sem nakazal nekatere rešitve in možne smeri razvoja sistema nadzora nad finančnim poslovanjem.
Ključne besede: davki in prispevki, pravna država, družbeni nadzor, kazensko pravo, financiranje
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 1974; Prenosov: 25
Celotno besedilo (905,93 KB) |
7. ANALIZA GLOBALIZACIJSKIH IN DEGLOBALIZACIJSKIH PROCESOV NA PRIMERU RUSKE FEDERACIJE IN ISLAMSKE REPUBLIKE IRANGordana Marković, 2023, ni določena Opis: Magistrsko delo se ukvarja s procesi globalizacije in deglobalizacije na primeru Ruske federacije in Islamske republike Iran. Tekom raziskave ugotavljamo, kako globalni procesi, tokovi in strukture vplivajo na obe državi in njuno suverenost. S podrobnejšim prikazom novejše politične zgodovine obeh držav in njunih režimov skozi določeno obdobje, analiziramo proces avtokratizacije Rusije in Irana, kateremu smo predvsem priča v zadnjem desetletju. Prav tako analiziramo in primerjamo politične, gospodarske in druge bilateralne odnose Rusije in Irana; kje so njune skupne točke in pri katerih stališčih se razlikujeta. To se nam zdi pomembno v času, ko se obe državi soočata z mednarodnimi sankcijami in zmanjšano zunanjo trgovino. Obe državi sta tako na nek način primorani iskati nove zaveznike ter nove izvozne trge in tržne strategije. Ravno zaradi tega se obe državi zapirata za Zahod in odpirata k novim azijskim, afriškim in latinskoameriškim trgom in tam iščeta svoje strateške partnerje. Odnosi Rusije in Irana do globalnih in regionalnih struktur so se v zadnjem obdobju poslabšali, zato se obe državi vključujeta v druge pomembne regionalne strukture, ki niso obsodile ruske invazije na Ukrajino in Rusiji niso uvedle sankcij. V teh strukturah Rusija še vedno velja za pomembnega globalnega akterja, Iran pa, kot država opazovalka, po večletni izolaciji marsikje dobiva priložnost vključitve v mednarodno okolje.
Ključne besede: globalizacija, deglobalizacija, politični vidik, nacionalna država, avtokratizacija, globalne in regionalne strukture, zunanja politika, Ruska federacija, Islamska republika Iran
Objavljeno v ReVIS: 09.12.2023; Ogledov: 2307; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,80 MB) |
8. |
9. |
10. Pravna ureditev prebivanja tujcev v Republiki Sloveniji : diplomsko deloRomanca Anžel, 2022, diplomsko delo Opis: Tujec, ki želi dlje časa bivati v Sloveniji, mora za to pridobiti ustrezni vizum ali dovoljenje za vstop in ustrezno dovoljenje za bivanje. V diplomski nalogi »Pravna ureditev prebivanja tujcev v Republiki Sloveniji« je predstavljena pravna podlaga za prebivanje tujcev, pogoji za pridobitev določenega dovoljenja za prebivanje ter vzroki za prenehanje dovoljenja za prebivanje. Temeljna pravna ureditev v Sloveniji na tem področju je Zakon o tujcih (ZTuj-2), kjer je prav tako implementirana zakonodaja institucij Evropske unije. Uvodna poglavja so namenjena spoznavanju osnovnih pojmov in samemu zakonitemu vstopu na ozemlje Republike Slovenije na podlagi vizuma in pravni ureditvi pogojev za pridobitev le-tega. Nadaljnje pisanje je razdeljeno na poglavja, kjer je urejena pridobitev dovoljenja za bivanje za državljane, ki prihajajo iz tretjih držav, to je držav izven območja ozemlja EU in na poglavja, kjer je urejena pridobitev dovoljenja za bivanje za državljane držav Evropske unije in družinskih članov le-teh ter članov družine državljanov naše države v Sloveniji. Za lažji pregled dejanskih razmer glede izdanih dovoljenj za prebivanje je v zadnjem poglavju predstavljena statistika izdanih dovoljenj v zadnjih enajstih letih. Na podlagi analize statističnih podatkov je razvidno, da je kvalitativna pravna ureditev prebivanja tujcev še kako pomemben pravni instrument za vzpostavitev stabilnih razmer v naši državi
Ključne besede: dovoljenje za prebivanje, država članica EU, tretja država, tujec, vizum
Objavljeno v ReVIS: 11.11.2022; Ogledov: 2940; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,20 MB) |
