1. From call to diagnosis: improving stroke triage in the medical dispatch unitStjepan Petričević, Igor Pelaić, Božidar Veljković, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Introduction. This study aimed to assess current stroke triage practices in the Medical Dispatch Unit (MPDJ) using the Croatian Emergency Call Reception Index, in order to identify areas for improvement in dispatcher training and caller awareness. Methods. A retrospective analysis was conducted using data from the e-Hitna system of the Zagreb County Emergency Medical Institute for the year 2023. Triage categories “Headache” (A.18) and “Altered consciousness/paralysis” (A.25) were analyzed in relation to confirmed stroke diagnoses based on ICD-10 codes (G45–G45.9, I60–I69.9). Statistical analysis included chi-square and Welch’s t-test. Results. A statistically significant association was found between the triage category “Altered consciousness/ paralysis” and confirmed stroke diagnosis (χ² = 11.82; p < 0.001). Many stroke patients were initially categorized under non-specific symptoms. No significant sex difference was observed in triage allocation (p = 0.9508), while women were significantly older than men (p < 0.001). Conclusion. Findings highlight the need for enhanced dispatcher education and public awareness on stroke symptoms. Improvements in stroke recognition protocols and follow-up with clinical outcomes are recommended to ensure more accurate and timely prehospital triage.
Ključne besede: možganska kap, nujna medicinska pomoč, razvrščanje pacientov, retrospektivne študije, dispečerske službe, izobraževanje, medicina, sprejemanje odločitev
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2026; Ogledov: 113; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (857,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Pojavnost zdravstvenih težav pri pedikerjih v SlovenijiAnamarija Šteh, 2024, diplomsko delo Ključne besede: pedikura, tveganje, pedikerski delavci, okužbe, sterilizacija, razkuževanje, kemikalije, prašni delci, alergije, bolečine, ozaveščenost, izobraževanje
Objavljeno v ReVIS: 25.03.2026; Ogledov: 194; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,72 MB) |
4. Ustvarjalnost umetne inteligence v študijskem procesu : poročilo o raziskaviSrečo Zakrajšek, Nejc Zakrajšek, končno poročilo o rezultatih raziskav Opis: Raziskava preučuje spremembe v dojemanju, razumevanju in uporabi umetne inteligence (UI) v ustvarjalnem procesu študentov pred in po zaključku predmeta Vodenje in organiziranje medijske produkcije. Študija je bila izvedena med študenti drugega letnika medijske produkcije in se je osredotočala na vlogo umetne inteligence pri spodbujanju ustvarjalnosti skozi sistematično uvajanje kreativnih metod. S primerjavo rezultatov anket, izvedenih na začetku in ob koncu predmeta, raziskava ugotavlja izrazit premik od pretežno skeptičnega in instrumentalnega razumevanja umetne inteligence k bolj zrelemu in reflektiranemu dojemanju umetne inteligence kot podpornega orodja v ustvarjalnem delu. Ugotovitve kažejo, da umetna inteligenca ni razumljena kot ustvarjalna sama po sebi; ustvarjalnost se namreč oblikuje v interakciji med študentom, kreativnimi metodami in tehnološkimi orodji. Raziskava potrjuje, da lahko premišljena in metodološko vodena vključitev umetne inteligence v študijski proces pozitivno vpliva na ustvarjalno mišljenje študentov, ob hkratnem ohranjanju kritične zavesti o etičnih in kognitivnih vidikih njene uporabe.
Ključne besede: ustvarjalnost, umetna inteligenca, kreativne metode, medijska produkcija, visokošolsko izobraževanje
Objavljeno v ReVIS: 24.03.2026; Ogledov: 182; Prenosov: 2
Datoteka (2,59 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. Vloga učitelja v baletnem izobraževanju pri odraslih : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Študije plesnih umetnosti, Plesna pedagogikaMetka Beguš, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vlogo učiteljev v baletnem izobraževanju pri odraslih in se ukvarja z vprašanji, na kakšen način pristopiti k delu z odraslimi učenci, ki že imajo raznolike predhodne življenjske izkušnje. Ugotavlja, kakšni so andragoški pristopi in načini za poučevanje odraslih, učni stili in metode poučevanja. Raziskava o poučevanju odraslih pri baletu je bila kvalitativna, izvedena pa je bila s pomočjo opazovanja udeležencev, študijo primera. Udeleženci raziskave sta bila 2 moška plesalca in 6 ženskih plesalk. Ukvarja se s postopki, kako pristopiti k učenju novih vaj in koreografije, diferencirati glede na posameznikove sposobnosti, različne stopnje predznanja in na kakšen način jih pripeljati do cilja. Empirični del vsebuje pedagoški del z učno uro, prikazana je analiza učne ure in koreografije, ki so jo odrasli učenci na koncu procesa javno nastopali. Rezultati so pokazali, da lahko odrasli baletni plesalci s pravilnim andragoškim pristopom in kljub različnim stopnjam predznanja dosežejo zastavljene cilje, ključno pa je ustvarjanje varnega učnega okolja, ki omogoča razvoj novih spretnosti. Uspešen učitelj baleta za odrasle mora znati prilagajati svojo metodologijo različnim življenjskim izkušnjam udeležencev, upoštevati njihova predznanja ter individualne fizične zmožnosti. Raziskava je potrdila, da je gradnja kakovostnega odnosa med učiteljem in učenci temelj uspešnega izobraževalnega procesa, pri čemer ima pomembno vlogo tudi učiteljeva sposobnost čustvenega vključevanja v proces poučevanja. Magistrsko delo prispeva k razvoju andragogike na področju baletnega izobraževanja in ponuja smernice za učitelje baleta, ki delajo z odraslimi. Ugotovitve poudarjajo pomen prožnega poučevanja, ki združuje tradicionalne baletne pristope z modernim razumevanjem učenja odraslih ter spodbuja kontinuirano rast in razvoj tako učencev kot učiteljev.
Ključne besede: baletno izobraževanje odraslih, vseživljenjsko poučevanje, andragoški pristopi, poučevanje baleta, vloga učitelja baleta
Objavljeno v ReVIS: 03.02.2026; Ogledov: 453; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. Perspektiva diplomantov Univerze na Primorskem na vseživljenjsko učenje in izobraževanjeRebeka Lekše, Jurka Lepičnik-Vodopivec, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kako lahko izobraževalne institucije podpirajo vseživljenjsko učenje diplomantov in katere ključne kompetence ter znanja si želijo, hkrati pa prispevajo k njihovem uspehu na trgu dela? Namen: Namen raziskave je proučiti perspektivo diplomantov na vseživljenjsko učenje in izobraževanje v času delovnega aktivnega življenja. Metoda: V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metoda. Podatki so bili zbrani na namenskem vzorcu diplomantov Univerze na Primorskem s pomočjo delno strukturiranih intervjujev, izvedenih v okviru dveh fokusnih skupin. Podatke smo analizirali z metodo analize vsebine. Rezultati: Z metodo analize so bile oblikovane štiri teme: (1) vloga vseživljenjskega učenja, (2) razvoj kompetenc, (3) podpora izobraževalnih institucij in organizacij ter (4) izzivi in priložnosti. Rezultati raziskave kažejo, da so diplomanti Univerze na Primorskem zelo motivirani za vseživljenjsko učenje, še posebej za pridobivanje specifičnih kompetenc, kot so digitalne in zelene veščine ter mehke veščine. Ugotovljeno je bilo, da izobraževalne institucije igrajo ključno vlogo pri podpori diplomantov pri njihovem nadaljnjem izobraževanju, vendar je treba prilagoditi programe in oblike izobraževanja, da bodo bolj fleksibilni in praktično usmerjeni. Organizacija: Raziskava poudarja potrebo po tesnejšem sodelovanju med izobraževalnimi institucijami in podjetji za zagotavljanje bolj prilagojenih izobraževalnih programov, ki bi diplomantom omogočili boljše usklajevanje pridobljenih znanj s potrebami trga dela. Ponuja smernice za prilagoditev izobraževanj vseživljenjskega učenja potrebam diplomantov. Družba: Raziskava prispeva k večji zavesti o pomenu vseživljenjskega učenja za posameznike in družbo kot celoto. Poudarja potrebo po razvoju kompetenc, ki so ključne za trajnostni razvoj, kar lahko dolgoročno prispeva k večji socialni odgovornosti in okoljski ozaveščenosti v družbi. Spodbuja vključevanje zelenih praks in digitalnih veščin, kar pozitivno vpliva na širšo družbo in okolje. Originalnost: Raziskava prinaša vpogled na specifične potrebe diplomantov po vseživljenjskem učenju, s čimer ponuja vpogled v specifične izzive in priložnosti, s katerimi se soočajo. Originalnost raziskave se kaže v osredotočenosti na prilagajanje izobraževalnih programov sodobnim zahtevam trga dela in vključevanju trajnostnih praks v učne načrte. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve raziskave vključujejo omejen geografski obseg, saj se osredotoča na diplomante ene univerze. Predlaga se nadaljnje raziskovanje, ki bi vključilo večjo in bolj raznoliko populacijo ter izvedba longitudinalnih študij, ki bi spremljale razvoj kompetenc skozi čas.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, izobraževanje, diplomanti, kompetence, visokošolski zavodi
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 420; Prenosov: 2
Celotno besedilo (411,01 KB) |
