Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinkovitost udarnih valov pri zdravljenju tendinopatije ahilove tetive v primerjavi z običajno konzervativno fizioterapijo - pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Fizioterapija
Nejc Gole, 2026, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Ahilova tetiva je največja in najmočnejša tetiva v človeškem telesu, zato je pogosto preobremenjena. Posledično je Ahilova tendinopatija ena najpogostejših poškodb tetiv spodnjih okončin in pomemben klinični ter rehabilitacijski problem. Najpogostejša konzervativna oblika zdravljenje Ahilove tendinopatije je terapevtska, predvsem ekscentrična vadba, kot potencialno učinkoviti dodatek običajnemu konzervativnemu zdravljenju pa se uporablja tudi terapija z udarnimi valovi. Namen: Pregledati znanstveno in strokovno literaturo o tendinopatiji Ahilove tetive in o fizioterapevtskih metodah zdravljenja s poudarkom na terapiji z udarnimi valovi. Metoda: Izveden je bil pregled literature. Članke smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, PEDro, ProQuest in SpringerLink. Uporabljeni so bili vključitveni in izključitveni kriteriji. Postopek izbora je bil prikazan s PRISMA diagramom. Randomizirane raziskave so bile ocenjene z lestvico PEDro. Rezultati: V analizo je bilo vključenih 8 študij s 1154 preiskovanci. Uporabljene intervencije so bile: terapija z udarnimi valovi, ekscentrične vaje, raztezanje, laserska terapija, terapija z ultrazvokom, obravnava mehkih tkiv, pristop vibracije celega telesa in spremljanje brez aktivnega zdravljenja. Razprava: Večina raziskav je pokazala statistično pomembno zmanjšanje bolečine in izboljšanje funkcije v vseh skupinah. V nekaterih raziskavah je terapija z udarnimi valovi pokazala dodatno izboljšanje, predvsem v kombinaciji z ekscentrično vadbo ali pri daljšem spremljanju, vendar ne v vseh primerih. Sklep ali zaključek: Ekscentrična vadba ostaja temelj zdravljenja Ahilove tendinopatije. Terapija z udarnimi valovi je lahko koristen dodatek, vendar ni vedno učinkovitejša od običajne konzervativne fizioterapije. Zaradi omejitev obravnavanih raziskav ni mogoče podati enotnih priporočil.
Ključne besede: ahilova tendinopatija, terapija z udarnimi valovi, ESWT, konzervativna fizioterapija, ekscentrična vadba
Objavljeno v ReVIS: 22.07.2026; Ogledov: 140; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (817,04 KB)

2.
Vpliv ekscentrične vadbe na bolečino pri odraslih s tendinopatijo ahilove tetive : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Fizioterapija
Matej Palčič, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Ahilova tendinopatija je stanje, za katero so značilni bolečina in otekanje tetive. Zdravljenje le-te velja za zelo počasen, dolgotrajen in velikokrat neuspešen proces. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature analizirati in odgovoriti na raziskovalna vprašanja. Zanimalo nas je, kako ekscentrična vadba vpliva na bolečino in funkcionalnost pri Ahilovi tendinopatiji, kakšen je vpliv ekscentrične vadbe na bolečino skozi čas, kakšna je uspešnost ekscentrične vadbe v primerjavi z drugimi fizioterapevtskimi pristopi na odpravljanje bolečine in katere so pomanjkljivosti Alfredsonovega protokola. Metoda: V diplomskem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo. V teoretičnem delu smo po pregledu znanstvene in strokovne literature povzeli podatke z metodo opisovanja. V empiričnem delu smo po pregledu znanstvene in strokovne literature, ki smo jo izbrali s pomočjo diagrama PRIZMA, analizirali in predstavili 7 izbranih raziskav. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ima ekscentrična vadba pozitivne dolgoročne učinke na bolečino in funkcionalnost. Po analizi pregledanih raziskav je znano, da do četrtega tedna ekscentrične vadbe skoraj ne vplivajo na bolečino. Pozitivni rezultati nastajajo po četrtem in se eksponentno izboljšujejo do dvanajstega tedna, kjer se nekoliko umirijo, vendar kljub temu napredujejo skozi čas. Razprava in zaključek: Za zdravljenje Ahilove tendinopatije je smiselno ekscentrično vadbo kombinirati z ostalimi fizioterapevtskimi pristopi, ki, kot je ugotovljeno, prinašajo kratkoročne učinke. Alfredsonov protokol se je izkazal kot uspešen, vendar nekoliko pomanjkljiv protokol, ki mu lahko pripišemo začetno stagnacijo pri zdravljenju Ahilove tendinopatije, zato bi bilo glede na posameznika potrebno prilagoditi število ponovitev, intenzivnost in bolje definirati obremenitev pri vadbi.
Ključne besede: Ahilova tendinopatija, ekscentrična vadba, bolečina, fizioterapija, neinsercijski del
Objavljeno v ReVIS: 24.04.2025; Ogledov: 3357; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)
Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh