1. Prisotnost stereotipov in predsodkov med zdravstvenimi delavci v splošnih bolnišnicahMateja Košak Gregorič, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava problematiko stereotipov, predsodkov in diskriminacije, ki jih zdravstveni delavci izražajo do marginaliziranih skupin, zlasti do oseb z motnjami v duševnem zdravju. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo in značilnosti stigmatizacije ter diskriminacije v zdravstvu ter proučiti vpliv demografskih značilnosti zdravstvenih delavcev na njihova stališča. Ključni cilji so bili analizirati stališča do pacientov z duševnimi motnjami ter razširjenost in razloge za diskriminacijo do različnih skupin ranljivih pacientov.
Ključne besede: stigma, diskriminacija, empatija, marginalizirane skupine, zdravstveni delavci
Objavljeno v ReVIS: 05.02.2026; Ogledov: 248; Prenosov: 16
 Celotno besedilo (1,45 MB) |
2. Empatija in etika skrbi: poskus celovitega pristopa pri skrbi na področju duševnega zdravja : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Humanistične znanostiTanja Petrovič, 2025, doktorska disertacija Opis: Kompleksnost empatije, njena ambivalentnost in definicijska neenotnost so ključne ugotovitve sodobnega proučevanja fenomena. V zaključnem delu sta interdisciplinarno predstavljena njen razvoj ter vloga s poudarkom na odklonih empatije in medosebnem odnosu pri skrbi za bližnjega. Z izbranimi študijami kliničnih primerov s področja duševnega zdravja in nevrologije ter holokavsta in dveh psiholoških eksperimentov je dodana izkustvena dimenzija empatičnega deficita in manipulacije. Empatija je raziskovalno zanimiva z vidika odklonov in funkcioniranja kot pojava pri bližnjem skrbstvenem odnosu (s poudarkom na osebi z demenco in naraciji svojcev). Obravnavo empatije sestavljajo trije vsebinski sklopi: - empatija in sorodni fenomeni, - odkloni empatije kot pomembna osvetlitev pojma, ter - izzivi in možne aplikacije spoznanj o empatiji in etiki skrbi z obravnavo ostalih etik. Empatija je v 4. poglavju povezana z etikama skrbi in diha. Etika skrbi poudarja konkretne, vsakdanje situacije in odnose pri skrbi za trpečega bližnjega (care), etika diha pa medsebojno povezanost čutečih bitij in ontološki pomen dihanja. Odklon empatije se izkazuje tudi na primeru amoralnega vedenja pri osebah z nekaterimi vrstami motnjami v duševnem zdravju. Empatija je nezadostna za moralnost (kot moralni kompas) in se srečuje s podobnimi omejitvami kot etika skrbi. V sklepnem delu disertacije so predstavljene ugotovitve glede empatije-v-odnosu, empatične odvisnosti in ranljivosti, v etično sredino pa je kot trpeči poleg bolnika povabljen tudi njegov skrbnik. Empatija predstavlja temeljno odprtost do sočloveka, ki je potrebna, a ne zadostna za kompleksno človekovo prosocialno in moralno vedenje in funkcioniranje v njegovi družbeni sredini.
Ključne besede: empatija, duševno zdravje, skrbnik, etika skrbi, etika diha
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2026; Ogledov: 324; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,65 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene negeVeronika Indihar, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene nege pomembno vplivajo na kakovost oskrbe pacientov, saj oblikujejo način komuniciranja, pristop k delu in odzivanje v zahtevnih situacijah. Lastnosti, kot so empatija, potrpežljivost, komunikativnost in zanesljivost, so ključne za vzpostavitev zaupanja med izvajalcem in pacientom. Zdravstvena nega ni le tehnično, temveč tudi čustveno zahtevno delo, ki zahteva visoko stopnjo osebne predanosti. Vse večja kulturna raznolikost pacientov dodatno poudarja pomen odprtosti in prilagodljivosti, zato je razvoj ustreznih osebnostnih lastnosti med zdravstvenimi delavci bistvenega pomena za učinkovito in celostno obravnavo pacientov.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni pristop. Primarne in sekundarne vire smo zbrali z analizo strokovne literature in bibliografskih baz. Podatke smo pridobili z uporabo spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil objavljen na platformi 1ka. Udeležba v anketi je bila prostovoljna in anonimna. Skupno je sodelovalo 116 oseb.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da med anketiranci prevladujejo ženske (78 %) in mlajši odrasli, stari med 20 in 29 let (42 %). Najpogosteje zaznane osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene nege so komunikativnost, prijaznost, natančnost in empatija. Večina anketirancev meni, da se osebnostne lastnosti lahko vsaj delno razvijejo z izkušnjami. Pri ocenjevanju izvajalcev iz različnih kulturnih okolij in glede razlik med spoloma prevladujejo nevtralna ali zmerno pozitivna mnenja. Empatija izstopa kot ključna lastnost za kakovostno zdravstveno oskrbo, zaupanje in uspešno komunikacijo s pacienti.
Razprava: Osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene nege pomembno vplivajo na kakovost njihovega dela, odnose s pacienti ter sposobnost obvladovanja stresa in zahtevnih situacij. Raziskave kažejo, da so empatija, vestnost, čustvena stabilnost in odprtost ključne za uspešno opravljanje tega poklica. Razumevanje teh lastnosti omogoča boljšo izbiro kadra, ciljno usmerjeno izobraževanje ter dolgoročno krepitev kompetenc v zdravstveni negi.
Ključne besede: zdravstvena nega, osebnostne lastnosti, empatija, komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 575; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,40 MB) |
5. Altruizem pri zaposlenih v domu za starejše pri nudenju pomoči na domuAnita Vidmar, 2025, ni določena Opis: Diplomska naloga zajema altruizem ter zaposlene v domu za starejše pri nudenju pomoči na domu. V diplomski nalogi preverjamo v kolikšni meri je prisotnost altruizma pomembna za opravljanje poklica nudenja pomoči na domu. V njej raziskujemo tudi izkušnje in doživljanja zaposlenih v pomoči na domu. Prav tako spoznamo izzive, s katerimi se zaposleni vsakodnevno soočajo pri svojem delu, ter kakšne so morebitne posledice altruizma zaposlenih v domu za starejše pri nudenju pomoči na domu.
V prvem delu diplomske naloge smo v teoretičnem delu predstavili sam pojem altruizem. Altruizem je zelo širok pojem, ki ga celo strokovnjaki istega področja različno uporabljajo. Mnogi ga celo enotijo s prosocialnim vedenjem, zato so v nadaljevanju predstavljene različne definicije in opisane posamezne vrste altruizma. V tem delu smo se spraševali tudi o posledicah altruizma na tiste, ki nudijo pomoč, kot tudi na tiste, ki pomoč prejemajo. V nadaljevanju se dotaknemo domov za starejše, samih storitev institucionalnega varstva in skozi zgodovino domskega varstva predstavimo storitev institucionalnega varstva. Ena izmed storitev, ki jo domovi za starejše nudijo, je pomoč na domu. V vsej tej verigi organizacije pomoči na domu, delitve in modelov med formalnimi in neformalnimi izvajalci pomoči na domu na koncu predstavimo socialne oskrbovalke, ki so zaposlene v domovih za starejše pri nudenju pomoči na domu. V zaključku teoretičnega dela diplomske naloge spoznamo še povezavo med zaposlenimi v poklicih nudenja pomoči in altruizmom.
Drugi del diplomske naloge sestavlja empirični del, v katerem smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja zbrali podatke ter jih analizirali. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo sedem intervjuvank zaposlenih v izbranem domu za starejše pri nudenju pomoči na domu. Z izpovedjo izkušenj in izzivov, s katerimi se soočajo, ter njihovim doživljanjem ugotavljamo, da je altruizem še kako pomemben pri opravljanju njihovega poklica in ima za intervjuvanke tako številne pozitivne kot tudi negativne posledice.
Ključne besede: Altruizem, nesebičnost, sočutje, empatija, domovi za starejše, pomoč na domu.
Objavljeno v ReVIS: 03.04.2025; Ogledov: 894; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,80 MB) |
6. Ravnanje z osebno energijo na delovnem mestu : diplomska nalogaPetra Maver, 2024, diplomsko delo Ključne besede: osebna energija, čustvena inteligenca, komunikacija, samozavedanje, samomotivacija, odločnost, energijske potrate, empatija, obvladovanje stresa
Objavljeno v ReVIS: 22.07.2024; Ogledov: 1501; Prenosov: 7
Celotno besedilo (996,69 KB) |
7. |
8. |
9. Čustvena in duhovna inteligentnost v sodobnem poslovnem okoljuMateja Urbančič, 2023, ni določena Opis: Vsi imamo različne osebnosti, različne želje in potrebe ter različne načine izkazovanja čustev. Krmarjenje skozi vse to zahteva taktnost in pamet – še posebej, če upamo, da bomo v življenju uspeli. Tu postane čustvena inteligentnost pomembna. V magistrski nalogi nas je zanimalo, če zaposleni uporabljajo sposobnosti čustvene in duhovne inteligentnosti v sodobnem poslovnem okolju. Duhovna inteligentnost je opredeljena kot človeška sposobnost postavljanja vprašanj o končnem pomenu življenja in integriranem odnosu med nami in svetom, v katerem živimo. Posledica tega je izboljšanje psihičnega blagostanja posameznikov in doseganje cilja v njihovem življenju.
V magistrski nalogi smo empirično raziskovanje razdelili na dva dela. V kvantitativnem delu empirične raziskave smo z anketnim vprašalnikom ugotovili posamezne sposobnosti zaposlenih v poslovnem okolju, ki smo jih v kvalitativnem delu empirične raziskave s pomočjo poglobljenih vprašanj za intervjuje, primerjali med seboj ter jih povezovali s teorijo. Ugotovili smo, da je najbolj razvita sposobnost anketirancev za zaznavanje, ocenjevanje in izražanje čustev pri zaposlenih v sodobnem poslovnem okolju, ter da se zaposleni zavedajo, kdaj doživljajo spremembe razpoloženja. Najbolj razvita sposobnost zaposlenih, potrebna za čustveno spodbujanje mišljenja je, da jih svoja čustvena razpoloženja različno spodbujajo pri specifičnih problemih. Nadalje smo ugotovili, da je najbolj razvita sposobnost, potrebna za uporabo čustvenega znanja, da zaposleni interpretirajo pomen emocij, ki se nanašajo na odnose. Ugotovili smo, da zaposleni sprejemajo čustva, tako prijetna kot neprijetna, kar je njihova najbolj razvita sposobnost, potrebna za reflektivno regulacijo čustev za spodbujanje čustvene in intelektualne rasti v poslovnem okolju.
Zaposleni razvitost kompetenc duhovne inteligentnosti izkazujejo kot zavezanost k osebni rasti in sprejemanju sočutnih in modrih odločitev.
Hipotezo o nepoznavanju veščin čustvene inteligentnosti smo ovrgli, ker se zaposleni zavedajo veščin čustvene inteligentnosti, saj večina zaposlenih prepozna čustveno inteligentnost kot sposobnost globoke intuicije, sočutja in empatije.
Ključne besede: Čustvena inteligentnost, duhovna inteligentnost, poslovno okolje, sočutje, empatija, modrost.
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2023; Ogledov: 1828; Prenosov: 47
Celotno besedilo (2,16 MB) |
10. |
