Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V delu obravnavamo ženske na vodstvenih delovnih mestih v policiji, njihovo vodenje in enak položaj. Ugotavljamo stanje žensk na vodstvenih mestih in najprimernejši stil vodenja za policijske organizacije. Naš namen je bil predstaviti teoretično podlago s področja vodenja, diskriminacije na podlagi spola ter enakosti in enakopravnosti ter predstaviti delovanje policije s poudarkom na njenih vodstvenih delovnih mestih. Glavni cilji naloge so ugotoviti, v kakšnem odstotku ženske zasedajo vodstvena delovna mesta v policiji, ugotoviti, ali so pri tem diskriminirane, in odgovoriti na vprašanje, ali bi si bilo smiselno prizadevati za uravnoteženost spolov na vodstvenih delovnih mestih v policiji. Pri raziskovanju smo si pomagali z uporabo več metod, med njimi z normativno-dogmatično, deskriptivno, kvantitativno in statistično metodo ter s primerjalno analizo in metodo sinteze. Ugotovili smo, da je žensk na vodstvenih delovnih mestih v policiji izredno malo, da se ženske pri napredovanju še vedno soočajo z določenimi težavami in da uravnoteženost spolov po Zakonu o enakih možnostih žensk in moških še zdaleč ni dosežena. Ugotovili smo tudi, da so ženske enako sposobne in uspešne vodje kot moški, ne samo na splošno, temveč tudi v policijskih organizacijah, ob čemer s sabo prinašajo celo paleto pozitivnih vodstvenih lastnosti. Da bi se stanje izboljšalo, bi morala policija aktivno pristopiti k reševanju tega problema in si prizadevati tudi za spremembo policijske (sub)kulture, ki je izrazito moška in ženskam ni naklonjena. Z našim delom smo k znanosti prispevali na ta način, da smo opravili analizo stanja žensk na vodstvenih delovnih mestih v policiji in izvedli statistično analizo rezultatov. Podatki kažejo, da so ženske v izrazito neenakem položaju, čeprav so enako sposobne, imajo večjo željo po napredovanju in imajo v povprečju celo nekoliko višjo izobrazbo kot moški. Med raziskovanjem smo celo ugotovili, da se delež žensk na vodstvenih položajih z leti zmanjšuje. Že samo ta podatek bi moral v policiji izpostavljeno tematiko potisniti v ospredje. Takšno stanje je bilo namreč umetno vzpostavljeno in je kot tako vzdrževano, zato se ne bo izboljšalo samo od sebe.
Ključne besede: vodenje, ženske, policija, enakost, spol
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 649; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: V magistrskem delu smo se podrobno poglobili v relevantno zakonodajo na področju zaposlovanja in skozi analizo zakonskih okvirov natančno predstavili način zaposlovanja v javni upravi. Z analizo podatkov o novih zaposlitvah, premestitvah in napredovanjih, ki nam jih je ob upoštevanju varovanja osebnih podatkov iz centralne kadrovske evidence v obliki statističnih podatkov zagotovilo Ministrstvo za javno upravo, smo iskali odgovor na vprašanje, ali obstajajo vzorci, ki nakazujejo deviacijo od zasledovanja cilja profesionalne državne uprave. Z omenjenima analizama smo iskali in tudi dobili odgovor na raziskovalno vprašanje »Ali do koruptivnih praks pri zaposlovanju v javni upravi prihaja zaradi nedosledne implementacije zakonodaje ali pa je zakonodaja neustrezna?«. Z normativno metodo smo analizirali relevantne zakone s področja zaposlovanja, z deduktivno in induktivno metodo pa smo interpretirali rezultate analize zaposlovanja v zadnjem letu in pol. Ker je analiza področne zakonodaje pokazala, da v nekaterih primerih dopušča hojo po robu in izigravanje, analiza navedenih podatkov pa pokazala, da obstajajo splošni vzorci ravnanj, ki pomenijo odstop od zasledovanja cilja profesionalne državne uprave in načela strokovne neodvisnosti državne uprave, te ugotovitve predstavljajo tudi podlago za pripravo sistemskih sprememb na področju uslužbenskega sistema in sistema zaposlovanja. Namen analize nikakor ni presoja zakonitosti posameznih postopkov zaposlitev v predmetnem obdobju, saj presojanje zakonitosti zaposlovanja v konkretnih primerih ni v pristojnosti avtorja, ampak v pristojnosti inšpekcijskih organov, ki nadzirajo pravilnost izvajanja predpisov s tega področja.
Ključne besede: korupcija, zakonodaja, zaposlovanje v javni upravi, enakost, pravice
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 1167; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: Za razliko od dosedanjih raziskav, ki obravnavajo uveljavljanje in uresničevanje pravic žensk samo v teoriji ali samo v praksi, magistrsko delo namenja več pozornosti analizi uveljavljanja in uresničevanja človekovih pravic žensk skozi obravnavo obeh. Magistrsko delo torej vsebuje osnovne pojme, najpogostejše kršitve na področju pravic žensk, nastanek in razvoj človekovih pravic žensk, njihovo uresničevanje in uveljavljanje, kompilacijo vseh pravnih dokumentov v zvezi s pravicami žensk in njihov podroben pregled v Sloveniji, Evropski uniji in v Savdski Arabiji. Teoretični in empirični del vključujeta različne metode, kot sta deskripcija in kompilacija, uporabljena je induktivna metoda, metoda sinteze, kvantitativna metoda in opisna analiza. Namen magistrskega dela ja ugotoviti praktični vidik uporabe pravnih dokumentov s področja uveljavljanja in uresničevanja človekovih pravic žensk in odgovoriti na glavno raziskovalno vprašanje Ali so se človekove pravice žensk skozi pravno ureditev razvile tudi v praksi? Analiza osnovnih pojmov, preveritev stanja na področju enakosti, soočenje s problematiko utiranja človekovih pravic žensk, preučitev pravnih dokumentov, razgledanosti in ugotovitev stanja ozaveščenosti populacije glede pravic žensk in ugotovitev, ali ženske uživajo enakost tako v teoriji kot v praksi, so glavni cilji magistrskega dela. Iz magistrskega dela je moč ugotoviti, da so anketirane osebe dobro ozaveščene o najpogostejših kršitvah pravic žensk, da ženske v primerjavi z moškimi ne uživajo enakih pravic na gospodarskem, političnem in socialnem področju, da so pravice žensk v Savdski Arabiji manj razvite in da ženske na vodilnih položajih v teoriji ne uživajo takšne podpore s strani družbe pri zasedanju le teh kot moški, v praksi pa temu ni tako. Magistrsko delo je tako pomemben prispevek k stroki na področju uveljavljanja in uresničevanja pravic žensk, saj opozarja na pomanjkljivosti in podaja morebitne predloge in ukrepe, hkrati pa je doprinos in pomoč k ozaveščanju družbe glede pravic žensk.
Ključne besede: človekove pravice žensk, enakost, pravni dokumenti, Slovenija, Evropska unija, Savdska Arabija
Objavljeno v ReVIS: 04.01.2023; Ogledov: 1643; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,68 MB)

Opis: Z magistrsko nalogo smo poskušali opozoriti na prisotno diskriminacijo oziroma neenako obravnavanje in neenak položaj med spoloma v družbi. Namen pa je bil tudi osvestiti in ne pozabiti na položaj žensk v naši družbi, ki je bil še nedolgo nazaj diskriminiran in zaničevan v primerjavi z moškim spolom. Na položaj, ki je že skoraj stereotipno pripadal novorojeni dojenčici, in na položaj, ki se je predvsem po zaslugi nenehnega boja žensk za uveljavitev svojih pravic in težnje po spolni enakosti, uveljavil v zadnjih desetletjih oziroma se še oblikuje in približuje absolutnemu spolnemu enačaju. V magistrski nalogi smo se skoncentrirali na spolno (ne)enakost v slovenski policiji in poskušali ugotoviti značilnosti položaja pooblaščenih uradnih oseb ženskega spola, zaposlenih v slovenski policiji. Ugotoviti smo hoteli, ali je v slovenski policiji prisotna neenakost med spoloma, in ali je, glede na številčno dominantnost, moški spol dominanten tudi pri vprašanju spolne privilegiranosti. Tako smo predvsem z uporabo kadrovskih evidenc slovenske policije in kvantitativnim delom raziskave poskušali posneti stanje v slovenski policiji na obravnavanem področju ter zajeti in identificirati tudi nekatere podatke ter ugotovitve širšega spektra, ki nakazujejo oziroma prikazujejo slovensko policistko in njen položaj v policijski organizaciji. Naloga je sestavljena iz osmih poglavij. Po uvodu v prvem poglavju sledi drugo poglavje v katerem govorimo o enakopravnosti, diskriminaciji in enakosti. V tretjem poglavju omenjamo pravno ureditev enakosti spolov, v četrtem pa opisujemo zgodovinski položaj žensk po svetu. O zaposlovanju žensk v policijskih vrstah ter njihovih policijskih združenj govorimo v petem poglavju. V šestem poglavju predstavimo organizacijo slovenske policije, metodologijo naše naloge ter pridobljene rezultate, na podlagi katerih smo lahko opredelili dejavnike, ki kažejo na neenakost med spoloma v slovenski policiji. Prav tako predstavimo položaj žensk v angleški policiji. S sklepom, v katerem smo prišli do zaključka, da položaj žensk v slovenski policiji ne moremo označiti za slabšega od položaja povprečne ženske v slovenski družbi, zaključimo sedmo poglavje. V osmem poglavju navajamo uporabljeno literaturo in vire.
Ključne besede: diskriminacija, neenakost, enakost, položaj žensk, slovenska policija, organizacija slovenske policije, zaposlitvena struktura, policistke
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1678; Prenosov: 139
Povezava na celotno besedilo

Ključne besede: davčni zavezanci, enakost, pravica do obveščenosti, informiranje
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2018; Ogledov: 3307; Prenosov: 153
Celotno besedilo (3,91 MB)