1. Razvojno financiranje teritorialnih enot v Sloveniji in Evropski uniji : magistrsko deloSimona Markič, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na razvojno financiranje teritorialnih enot v Sloveniji in EU, s primerjalno analizo med Slovenijo in Avstrijo. Avtorica preučuje, kako institucionalna in funkcionalna decentralizacija vplivata na učinkovitost črpanja razvojnih sredstev, zlasti v okviru kohezijske politike EU. Posebno pozornost nameni primerjavi dveh občin – Preddvor (Slovenija) in Železna Kapla-Bela (Avstrija) –, da bi osvetlila razlike v organizaciji, strategiji in uspešnosti razvoja. Ugotovitve kažejo, da ima Avstrija zaradi večnivojskega upravljanja in strukturiranega institucionalnega sistema boljše pogoje za učinkovito izvajanje razvojnih politik. V Sloveniji regionalne razlike ostajajo izrazite, predvsem med vzhodnim in zahodnim delom države, ter se nekoliko povečujejo, medtem ko se v Avstriji malenkostno znižujejo. Avtorica predlaga krepitev regionalne ravni kot tudi večjo usklajenost med lokalnimi, nacionalnimi in evropskimi politikami. Analiza vključuje tudi oceno strateških mednarodnih okvirov (EU, OECD, ZN), s poudarkom na zelenem in digitalnem prehodu ter pomenu uravnoteženega razvoja. Delo zagovarja pristop »od spodaj navzgor« kot ključen za prepoznavanje lokalnih potreb in učinkovitejšo porabo sredstev. Cilj je oblikovati priporočila za izboljšanje sistema financiranja občin in regij v Sloveniji ter s tem prispevati k skladnejšemu in bolj odpornemu razvoju države. Delo predlaga bistveno okrepitev regionalne ravni, manjkajoče ravni odločanja med državo in občino, z namenom večje decentralizacije razvojnega financiranja z nacionalne ravni ter preprečevanja razdrobljenosti lokalnega razvoja in boljšega povezovanja med občinami zaradi regionalnih razvojnih izzivov. S tem pa se preko decentralizacije razvojnega financiranja na regionalno raven (ter hkratne koncentracije razvoja z občinske ravni) poveča odpornost države kot celote in izboljša izkoriščanje regionalnih razvojnih potencialov ter učinkovitejše naslavlja regionalne razvojne potrebe. Primerjalno z Avstrijo to ne pomeni federalizacije na pokrajine, temveč bolj odločno in institucionalno urejeno decentralizacijo na regionalno raven, primerljivo z decentralizacijo na subregionalno raven v Avstriji.
Ključne besede: razvojno financiranje, regionalni razvoj, kohezijska politika, decentralizacija, občine, Slovenija, Avstrija
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 234; Prenosov: 37
 Celotno besedilo (2,69 MB) |
2. Financiranje nevladnih invalidskih organizacij: študija primera Društva Vita in Centra KorakTina Perko, 2026, ni določena Opis: Nevladne organizacije (NVO) na področju invalidskega varstva v Sloveniji predstavljajo pomemben del sistema socialnih storitev, saj izvajajo programe v javnem interesu, ki so umeščeni v reguliran institucionalni okvir. Njihovo delovanje je v veliki meri odvisno od javnih in institucionalno pogojenih virov financiranja, kar odpira vprašanja stabilnosti, ranljivosti in dolgoročne vzdržnosti. Namen naloge je analizirati finančno strukturo in podporne mehanizme izbranih invalidskih nevladnih organizacij ter ugotoviti, kako institucionalni okvir in struktura financiranja vplivata na njihovo delovanje.
Empirični del naloge temelji na primerjalni analizi Društva Vita in Centra Korak, Kranj v obdobju 2020–2024. Raziskava pokaže, da se Društvo Vita pretežno financira prek razpisno pogojenih javnih sredstev, kar omogoča vsebinsko prilagodljivost, hkrati pa povečuje negotovost pri dolgoročnem načrtovanju. Center Korak, Kranj pa deluje v okviru institucionalnega financiranja socialnovarstvenih storitev, kar zagotavlja večjo stabilnost in kontinuiteto izvajanja programov, vendar omejuje razvojno fleksibilnost zunaj normativno določenih okvirov.
Analiza potrjuje, da finančna vzdržnost invalidskih nevladnih organizacij ni odvisna zgolj od notranje organizacijske učinkovitosti, temveč predvsem od njihove institucionalne umeščenosti, značilnosti javnofinančnih podpornih mehanizmov ter vloge lokalne podpore in socialnega kapitala. Dopolnilni lokalni viri in partnerstva ne nadomeščajo sistemskega financiranja, temveč delujejo kot nadgradnja obstoječim podpornim mehanizmom.
Zaključek naloge poudarja, da enoten model financiranja ne more ustrezno nasloviti raznolikih potreb invalidskih nevladnih organizacij. Dolgoročna vzdržnost je rezultat uravnoteženja med stabilnostjo institucionalne podpore in prilagodljivostjo delovanja v lokalnem okolju, kar odpira prostor za nadaljnje razprave o razvoju diferenciranih podpornih pristopov v javnem interesu.
Ključne besede: nevladne organizacije, invalidsko varstvo, financiranje NVO, institucionalna podpora, finančna vzdržnost
Objavljeno v ReVIS: 18.04.2026; Ogledov: 277; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,01 MB) |
3. Finančni popravki sredstev EUŽiga Rejc, 2025, znanstvena monografija Opis: Predmet obravnave monografije je pravni institut finančnih popravkov, ki se nanaša na različne pravne postopke finančnega korigiranja (domnevnih) napak pri dodeljevanju oz. porabi sofinancerskih sredstev iz EU-skladov. Delo zajema tri vsebinske sklope: V prvem delu, tj. v poglavju »Opredelitev in sistemska umestitev finančnih popravkov«, knjiga najprej opredeli termin finančnih popravkov ter ga obravnava tudi v kontekstu širšega teleološkega vidika. Nadalje pa zadevni institut vsebinsko umešča v kontekst proračuna EU oz. njegovih (proračunskih) skladov ter ga identificira kot del sistema upravljanja in nadzora v sistemu deljenega upravljanja sredstev proračuna EU s strani Evropske komisije in držav članic. Naslednje poglavje, »Finančni popravki Evropske komisije«, se osredotoča na postopke uveljavljanja finančnih popravkov Evropske komisije v razmerjih do držav članic. Skozi prizmo predvsem sodne prakse Sodišča EU so v tem poglavju vsebinsko obravnavani posamezni sklopi pravnih vprašanj, ki jih to delo evidentira kot ključne za razumevanje pravnega ustroja obravnavanega inštituta finančnih popravkov. Poglavje »Finančni popravki države članice (Republike Slovenije)« pa nato zajema razpravo glede več pravnih aspektov razumevanja in aplikacije obravnavanega pravnega instituta tudi in predvsem v dosedanji sodni praksi slovenskih nacionalnih sodišč.
Ključne besede: financiranje, EU sredstva, strukturni skladi, investicijski skladi, sofinanciranje, proračun
Objavljeno v ReVIS: 12.02.2026; Ogledov: 698; Prenosov: 22
Celotno besedilo (2,40 MB) |
4. Vpliv zunanjih dejavnikov na izvajanje tržnih zdravstvenih storitevTjaša Brulc, Milena Kramar Zupan, 2024, izvirni znanstveni članek Ključne besede: zdravstveni zavodi, tržne zdravstvene storitve, zunanji dejavniki, financiranje zdravstva, čakalne dobe, demografske spremembe, dodatno zdravstveno zavarovanje, družba, zakonitost
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 482; Prenosov: 2
Celotno besedilo (398,94 KB) |
5. Domnevno pranje iranskega denarja v Novi Ljubljanski banki : magistrsko deloHari Centa, 2020, magistrsko delo Ključne besede: pranje denarja, financiranje terorizma, iranska finančna shema, proliferacija, denarni tok, slamnato podjetje, preiskovalna komisija, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 19.01.2026; Ogledov: 584; Prenosov: 12
Celotno besedilo (943,97 KB) |
6. |
7. Analiza učinkovitosti implementacije načel ESG v poslovanju slovenskih bankSuzana Savić Stojković, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava implementacijo ESG načel v slovenskih bankah in podjetjih. Ugotovitve kažejo, da 55 % bank ocenjuje svojo implementacijo CSRD kot zadovoljivo, 39 % kot dobro, nobena pa kot odlično, kar kaže na potrebo po napredku. Zaskrbljujoče je nizko razumevanje ESG tematik med zaposlenimi (18 %), kar poudarja nujnost dodatnega usposabljanja. ESG poročanje je ključno za financiranje, a 39 % bank poroča o težavah pri vrednotenju trajnostnih vidikov. Podjetja se soočajo s pomanjkanjem standardizacije in virov, kar kliče po sodelovanju z bankami. Napredek zahteva usmerjene vire in zavezanost vseh deležnikov.
Ključne besede: ESG, trajnostno poročanje, financiranje, usposabljanje, standardizacija.
Objavljeno v ReVIS: 14.01.2026; Ogledov: 506; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,55 MB) |
8. Financiranje zdravstvenega zavarovanjaAnja Nečemer, 2025, diplomsko delo Opis: Zdravstveno zavarovanje v Sloveniji je po zakonu razvrščeno na obvezno in prostovoljno zavarovanje. Obvezno zdravstveno zavarovanje je del socialnega zavarovanja in zajema praktično skoraj celotno prebivalstvo, izvaja ga Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pravice do zdravstvenih storitev, nadomestil in povračil so v obveznem zavarovanju skladno z načelom solidarnosti določene z zakonom, ki prav tako določa podlage za zavarovanje in prispevne obveznosti.
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje izvajajo zavarovalnice kot podvrsto premoženjskih zavarovanj. Prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje je po posebnih pravilih o odprtosti in enotnem znesku premije za vse zavarovance ter izravnalni shemi med zavarovalnicami sofinanciralo doplačila za določene zdravstvene storitve v obveznem zavarovanju do konca 2023. V začetku leta 2024 je bilo prostovoljno dopolnilno zavarovanje odpravljeno in uveden nov obvezni zdravstveni prispevek v obveznem zavarovanju, iz katerega se sedaj v celoti financirajo vse pravice iz obveznega zavarovanja.
Statistični podatki kažejo, da so prihodki in odhodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije od leta 1992 do 2024 realno naraščali zaradi postopne širitve pravic v obveznem zavarovanju, povečanega povpraševanja po zdravstvenih storitvah zaradi staranja in večje zdravstvene ozaveščenosti prebivalstva, zaradi epidemije Covid-19 in odprave dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja konec leta 2023. Pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, ki ga po odpravi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zavarovalnice v celoti izvajajo po komercialnih načelih, so v primerjavi z obveznim zavarovanjem kriti ožje definirani riziki, premija se zvišuje s starostjo, po določeni starosti pa zavarovanje ni več mogoče.
Ključne besede: obvezno zdravstveno zavarovanje, prostovoljno zdravstveno zavarovanje, financiranje zdravstvenega zavarovanja, prispevki za zdravstveno zavarovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Objavljeno v ReVIS: 25.12.2025; Ogledov: 789; Prenosov: 44
Celotno besedilo (2,56 MB) |
9. Poglobljena finančna analiza podjetja glede na povečan obseg poslovanja : diplomsko deloRenata Uhan, 2021, diplomsko delo Ključne besede: računovodsko analiziranje, računovodski podatki, dobiček, financiranje, plačilna sposobnost, obratni kapital, trajni kapital, kratkoročna plačilna sposobnost, dolgoročna plačilna spčosobnost, diplomsko delo
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 528; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,48 MB) |
10. Strategija razvoja biotehniškega izobraževanja in usposabljanjaDrago Papler, Marijan Pogačnik, 2024, strokovni članek Ključne besede: kmetijstvo, izobraževanje, usposabljanje, program, strategija, financiranje, investicije
Objavljeno v ReVIS: 18.10.2025; Ogledov: 834; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,18 MB) |
