1. Fizioterapevtska obravnava kronične bolečine v sakroiliakalnem sklepu – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaJaka Poglavnik, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Kronična bolečina sakroiliakalnega sklepa je pogosta in pomembno vpliva na kakovost življenja ter funkcionalno sposobnost posameznika. Za izboljšanje bolečine in funkcije, ki sta glavna simptoma te patologije, se uporabljajo različne metode, med njih spadajo manualne tehnike, stabilizacijske ali kineziološke vaje ter druge metode, pod katere štejemo fizikalne agense in podobno. Cilji: Cilj diplomskega dela je bil s pomočjo pregleda literature ugotoviti, katera fizioterapevtska obravnava je najuspešnejša pri odpravi bolečine in krepitvi funkcije. Metode: Izveden je bil pregled enajstih randomiziranih kontroliranih raziskav, ki so obravnavale fizioterapevtske metode zdravljenja bolečine in krepitvi funkcije pri pacientih s kronično bolečino sakroiliakalnega sklepa. Rezultati so bili predstavljeni s pomočjo kvalitativne metode kodiranja in kategorizacije, kjer so se uporabile kode bolečina, funkcija, stabilizacijske vaje, manualne tehnike in druge metode. Na osnovi kod so bile oblikovane kategorije, ki so omogočile preglednejšo primerjavo ugotovitev. Rezultati: Analiza rezultatov je pokazala, da manualne tehnike učinkovito in hitro zmanjšujejo bolečino, med tem ko stabilizacijske vaje poskrbijo za dolgoročno izboljšano funkcionalnost, druge metode (taping, ESWT in PNF) se izkažejo kot učinkovite, vendar so v večini primerov izvedene v kombinaciji z ostalimi metodami. Najboljše rezultate dosegajo kombinacije metod, ki združujejo tako kratkoročne kot dolgoročne učinke posameznih metod. Zaključek: Na podlagi pregleda literature je mogoče skleniti, da ne obstaja zgolj ena ustaljena in univerzalna metoda za kronično bolečino sakroiliakalnega sklepa. Fizioterapevtska metoda mora temeljiti na integraciji in kombinaciji različnih postopkov, kar omogoča celostno obravnavo pacienta, kar vodi do dolgoročnega zmanjšanja bolečine, krepitve funkcionalnosti in navsezadnje do višje kakovosti življenja.
Ključne besede: sakroiliakalni sklep, kronična bolečina, fizioterapevtska obravnava, učinkovitost zdravljenja, metode in tehnike
Objavljeno v ReVIS: 01.04.2026; Ogledov: 233; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (1,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Fizioterapevtska obravnava patelofemoralnega bolečinskega sindroma pri rekreativnih tekačih – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNejc Ian Čurman, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Tek postaja vse bolj priljubljena oblika vadbe, vendar se do 70 % tekačev vsako leto poškoduje. Med vsemi poškodbami, ki doletijo tekače, je PFBS najpogostejši – predstavlja približno 25 % vseh poškodb kolena. Namen diplomskega dela je bil proučiti in ugotoviti najučinkovitejšo fizioterapevtsko obravnavo pri zdravljenju in preprečevanju PFBS pri rekreativnih tekačih. Metode: Uporabljena je bila metodologija sistematičnega pregleda strokovne literature. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 22 člankov, ki so skupaj zajemali 706 preiskovancev. Ugotovljeno je bilo, da je najučinkovitejši celostni fizioterapevtski pristop, ki združuje biomehanske prilagoditve, kinezioterapijo ter izobraževanje tekača o prilagajanju programa treninga. Rehabilitacijski pripomočki, kot so trakovi in vložki za tekaške copate, so le dopolnilo za zmanjševanje bolečine na kratki in srednji rok. Za preprečevanje PFBS so ključni domači program vaj za krepitev mišic, sprememba tekaške tehnike s pristankom na prste in povečanje kadence. Minimalistična obutev lahko zmanjša tveganje, vendar jo je treba uvajati postopno ob hkratni krepitvi mečnih mišic. Razprava: Diplomsko delo potrjuje, da ima fizioterapevtska obravnava pri rekreativnih tekačih ključno vlogo pri zdravljenju in preprečevanju PFBS, saj omogoča zmanjšanje bolečin, preprečuje ponovitve poškodb in tekačem omogoča varno nadaljevanje športne aktivnosti.
Ključne besede: patelofemoralni bolečinski sindrom, tekači, fizioterapevtska obravnava
Objavljeno v ReVIS: 25.02.2026; Ogledov: 289; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. UČINKOVITOST FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE PRI DE QUERVAINOVEM TENOSINOVITISUMateja Nolimal, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo proučevali učinkovitost fizioterapevtske obravnave pri DQT, ki je ena najpogostejših patologij zapestja in palca. Povezana je s ponavljajočimi gibi in obremenitvami zgornjih okončin. Namen naloge je bil na podlagi pregleda literature preučiti vpliv različnih fizioterapevtskih metod na zmanjšanje bolečine in izboljšanje funkcionalnosti pri bolnikih z DQT. Cilj je bil oblikovati priporočila za klinično prakso ter ugotoviti ali
obstajajo zanesljivi znanstveni dokazi o učinkovitosti fizioterapije pri obravnavi te diagnoze. Postavljena hipoteza je predvidevala, da fizioterapevtske metode in tehnike pomembno prispevajo k izboljšanju simptomov DQT. V pregled literature je bilo vključenih 12 raziskav, izbranih glede na kakovost, ustreznost in izpolnjevanje vključitvenih meril. Analizirane raziskave so obravnavale različne fizioterapevtske pristope. Rezultati so pokazali, da večina
raziskav potrjujejo učinkovitost fizioterapevtskih metod pri zmanjšanju bolečine, izboljšanju gibljivosti in funkcionalnosti zapestja. Vendar pa je bila večina raziskav omejena z majhnimi vzorci, kratkotrajnim spremljanjem in metodološkimi razlikami. Na osnovi pregleda literature
lahko hipotezo le delno potrdimo. Obstajajo dokazi, da fizioterapevtske metode olajšajo simptome in izboljšajo funkcionalnost, vendar njihova dolgoročna učinkovitost še ni
dokončno potrjena. Za klinično prakso se kot najbolj obetavne kažejo kombinacije fizikalnih modalitet z aktivnimi vajami, prilagajanje terapije fazi bolezni in edukacijo pacienta. Ugotovitve naloge prispevajo k boljši podlagi za klinično odločanje v fizioterapiji in poudarjajo potrebo po nadaljnjih kakovostnih raziskavah, ki bi omogočile oblikovanje jasnih smernic za obravnavo bolnikov z DQT.
Ključne besede: De Quervain tenosinovitis, palec, fizioterapevtska obravnava, zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 16.12.2025; Ogledov: 631; Prenosov: 18
Celotno besedilo (576,38 KB) |
4. FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PACIENTA S SINDROMOM POKAJOČEGA KOLKATeja Brezec, 2025, diplomsko delo Opis: Sindrom pokajočega kolka je pogosto mišično-skeletno stanje, ki prizadene številne športnike in fizično dejavne posameznike. Temo raziskave smo izbrali ravno zaradi velikega števila posameznikov, predvsem športnikov in trenerjev, ki jim primanjkuje znanja in prepoznavnosti sindroma pokajočega kolka ter s tem povezanih resnih ukrepov. Sindrom povzroča občutek pokanja, bolečino in omejeno gibljivost. Klinični pregled je ključnega pomena za določitev natančne diagnoze, saj se mora fizioterapevt osredotočiti na anamnezo pacienta, natančno oceno simptomov in izvajanje specifičnih kliničnih testov. Na podlagi teh informacij fizioterapevt postavi diagnozo in pripravi ustrezen načrt zdravljenja. Zdravljenje sindroma pokajočega kolka temelji na konzervativnih pristopih, kot so fizioterapevtske vaje za krepitev, stabilizacijo in gibljivost kolčnega sklepa. Vaje za krepitev mišic, predvsem abduktorjev, fleksorjev in ekstenzorjev kolka, so ključne za zmanjšanje simptomov in preprečevanje ponovitve sindroma. Poleg tega so pomembne vaje za stabilizacijo medenice ter raztezne vaje prenapetih mišic. Pomembno je, da so konzervativni pristopi prilagojeni specifičnim potrebam posameznika, saj se sindrom lahko kaže v različnih oblikah in resnosti. S pomočjo sistematičnega pregleda literature po principu PRISMA, v katerega smo vključili 16 študij, izbranih iz podatkovnih baz PubMed, PEDro in Google Scholar, smo potrdili hipotezo, da obstajajo zanesljivi znanstveni dokazi o učinkovitosti fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi pacientov s sindromom pokajočega kolka. Diplomsko delo prispeva k razumevanju pomena zgodnjega odkrivanja ter ne zanemarjanja simptomov sindroma pokajočega kolka in vloge fizioterapevta pri preprečevanju napredovanja simptomov ter zmanjšanju potrebe po invazivnih posegih. Poleg klinične obravnave pa poudarja tudi nujnost večje ozaveščenosti predvsem športne populacije in strokovnega kadra o preventivnih ukrepih ter pomenu pravočasnega iskanja strokovne pomoči ob pojavu značilnih simptomov sindroma pokajočega kolka.
Ključne besede: Sindrom pokajočega kolka, fizioterapevtska obravnava, kolčni sklep.
Objavljeno v ReVIS: 07.11.2025; Ogledov: 784; Prenosov: 24
Celotno besedilo (419,28 KB) |
5. Fizioterapevtska obravnava ploskih stopal pri odrasli populaciji – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaRebeka Beranič, 2025, diplomsko delo Opis: Plosko stopalo predstavlja deformacijo stopalnega kompleksa, za katero sta v prvi vrsti značilna izravnava ali upad medialnega longitudinalnega stopalnega loka (v nadaljevanju MLA). Etiologija deformacije je široka, stanje je lahko prirojeno ali pridobljeno. Lahko se pojavlja v fleksibilni ali rigidni obliki. V terapevtski obravnavi so na voljo konzervativne in operativne metode zdravljenja. S kakovostnim, načrtovanim in z dokazi podprtim konservativnim zdravljenjem ploskega stopala lahko odpravimo potrebo po operativnih posegih. S tem razlogom so nas zanimale fizioterapevtske metode in tehnike, ki so dokazano najučinkovitejše pri obravnavi ploskega stopala pri odrasli populaciji. Namen zaključnega dela je preučiti fizioterapevtske metode in tehnike ter njihove učinke na plosko stopalo in tako ugotoviti, katere so najučinkovitejše pri izboljšanju stanja ploskega stopala pri odraslih osebah. Raziskovali smo s pomočjo prosto dostopnih podatkovnih baz in izbrali 11 relevantnih in kakovostnih študij, ki smo jih vključili v raziskavo. Pregledali in primerjali smo izbrane študije ter izpostavili fizioterapevtske metode in tehnike, ki so se izkazale kot najučinkovitejše pri obravnavi ploskega stopala pri odrasli populaciji. Na podlagi pregledane literature lahko trdimo, da je pri obravnavi ploskega stopala potrebno izbrati strukturiran in skrbno načrtovan fizioterapevtski pristop. Ob prisotnosti simptomatskega ploskega stopala lahko s tehnikami miofascialnega sproščanja dosežemo zmanjšanje bolečine. Izbiramo pa lahko tudi med kinezioterapijo, aplikacijo kineziološkega ali rigidnega traku in rabo raznovrstnih ortoz. Ključnega pomena sta pravilna in dosledna izvedba postopka, saj tako preprečimo poslabšanje stanja. Z ugotovitvami naše raziskave smo fizioterapevtom omogočili izbiro primernega pristopa k kakovostni obravnavi ploskega stopala.
Ključne besede: plosko stopalo, konservativno zdravljenje, fizioterapevtska obravnava, odrasla populacija
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 787; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PRI RUPTURI MENISKUSALan Balažic, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava zdravljenje poškodb meniskusa, pri čemer se osredotoča na primerjavo konzervativnega in operativnega pristopa pri poškodbah v vaskularizirani coni meniskusa. Meniskus ima ključno vlogo pri stabilnosti in funkcionalnosti kolenskega sklepa, zato je izbira ustreznega načina zdravljenja bistvenega pomena za dolgoročne izide pri pacientih. V preteklosti je bil meniskus pogosto odstranjen, danes pa je poudarek na njegovem ohranjanju, saj so študije pokazale, da meniscektomija povečuje tveganje za osteoartritis in druge degenerativne spremembe sklepa. Glavni problem, ki ga naloga obravnava, je potreba po boljšem razumevanju učinkovitosti posameznih terapevtskih pristopov, da bi omogočili optimalno zdravljenje glede na vrsto poškodbe. Postavljena hipoteza je, da so pri poškodbah meniskusa v vaskularizirani coni, rezultati konzervativnega zdravljenja primerljivi z operativnim zdravljenjem. Namen naloge je bil analizirati različne metode zdravljenja, njihovo uspešnost in vpliv na dolgoročno funkcionalnost sklepa. Cilji vključujejo sistematičen pregled strokovne literature, primerjavo terapevtskih učinkov obeh pristopov in identifikacijo dejavnikov, ki vplivajo na uspeh zdravljenja. V analizo je bilo vključenih enajst študij, ki so bile izbrane na podlagi relevantnosti in metodološke kakovosti. Rezultati kažejo, da konzervativno zdravljenje, še posebej pri manjših vzdolžnih rupturah, lahko doseže primerljive rezultate z operativnim zdravljenjem. Pri kompleksnejših poškodbah pa operativni posegi ostajajo boljša izbira, saj omogočajo dolgoročno ohranitev funkcionalnosti meniskusa in zmanjšujejo tveganje za degenerativne spremembe. Pomembno je poudariti, da je uspeh zdravljenja močno odvisen od kakovosti rehabilitacije, ne glede na izbrani pristop. Zaključki naloge poudarjajo potrebo po individualiziranem zdravljenju, ki temelji na specifičnih značilnostih poškodbe in bolnika. Pridobitve za stroko vključujejo boljše razumevanje mehanizmov zdravljenja meniskusa, pomen kakovostne rehabilitacije ter potrebo po razvoju enotnih kriterijev za ocenjevanje uspešnosti zdravljenja.
Ključne besede: meniskus, ruptura, konzervativno zdravljenje, operativno zdravljenje, rehabilitacija, fizioterapevtska obravnava
Objavljeno v ReVIS: 23.09.2025; Ogledov: 764; Prenosov: 32
Celotno besedilo (714,17 KB) |
7. Fizioterapevtska obravnava ploskega stopala pri predšolskih otrocih – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnjeLina Knific, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Plosko stopalo je ena izmed pogostih patologij, sploh pri predšolskih otrocih. Pojavi se, ko je medialni vzdolžni lok stopala porušen. Pri predšolskih otrocih ima velika večina fleksibilno plosko stopalo. Pojav je tako pogost zato, ker se stopalni loki še razvijajo. Poznamo več metod za fizioterapevtsko obravnavo ploskega stopala. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi pregledane strokovne in znanstvene literature ugotoviti, katera izmed tehnik je najučinkovitejša pri obravnavi ploskega stopala. Metode: Diplomsko delo temelji na pregledu že obstoječe strokovne in znanstvene literature. Uporabili smo kvalitativni pristop za pregled literature. Za iskanje literature smo uporabili podatkovni bazi PubMed in Google Scholar. Pregledano literaturo smo izbrali glede na postavljene vključitvene kriterije. Rezultati: Glede na vključitvena merila smo v diplomsko delo vključili sedem raziskav. Po pregledu teh člankov se je izkazalo, da so učinki kinezioterapije vidni hitro, vendar se po prenehanju izvajanja vaj učinki hitro začnejo vračati v izhodiščni položaj. Ortoze se pri triletnikih niso izkazale za učinkovite, pri petletnikih so bile učinkovite. Kineziotaping se je v času izvajanja izkazal za učinkovitega, vendar so se rezultati po koncu obravnave hitreje vračali k izhodiščem. Fizioterapevtska obravnava izključno z ortozami ali kineziotapingom se ni izkazala za tako dolgotrajno učinkovito kot v kombinaciji še z eno tehniko. Diskusija: Po pregledu izbranih člankov se je izkazalo, da se učinki kinezioterapije pojavijo hitro, vendar se stanje po prenehanju z njo postopoma vrača k izhodiščnemu. Za učinkovito in dolgotrajno metodo se je najbolj izkazala kombinacija dveh različnih tehnik.
Ključne besede: fizioterapevtska obravnava, plosko stopalo, predšolski otroci
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2025; Ogledov: 782; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,35 MB) |
8. Primerjava učinkov fizioterapevtske obravnave poškodb prstov z visokotonsko elektroterapijo (hitop) in transkutano elektro nevro stimulacijo (tens) pri športnih plezalcih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaMaja Kramberger, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo preučuje poškodbe prstov pri športnih plezalcih, s poudarkom na preučevanju učinkovitosti visokotonske elektroterapije (HiToP), v primerjavi s transkutano elektro nevro stimulacijo (TENS) na rehabilitacijo omenjenih poškodb. Teoretični del je pokazal, da se poškodba najpogosteje pojavi na tretjem in četrtem prstu, med poškodbami pa so najpogostejše poškodbe krožnih vezi prstov, tenosinovitis, tendovaginitis in poškodbe sklepnih kapsul. Fizioterapevtska obravnava s HiToP in TENS terapijo ni statistično značilno vplivala na gibljivost poškodovanih prstov pri športnih plezalcih. HiToP terapija se je izkazala za učinkovitejšo pri zmanjševanju jakosti bolečine poškodovanega prsta, ki so jo preiskovanci ocenjevali po VAS lestvici in pri povečevanju jakosti prijema roke. Za uspešno rehabilitacijo poškodbe prsta se pacientom svetuje pravilna tehnika lepljenja togih lepilnih trakov, zgodnje aktivno gibanje v mejah gibljivosti sklepov in uporaba statične opornice pri poškodbi krožne vezi prsta. Kljub ovrženi eni od treh hipotez, diplomsko delo predstavlja osnovo za nadaljnje raziskave na področju poškodb prstov pri športnih plezalcih.
Ključne besede: poškodbe prstov, športno plezanje, visokotonska elektroterapija, transkutana elektro nevro stimulacija, fizioterapevtska obravnava
Objavljeno v ReVIS: 04.09.2025; Ogledov: 871; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,47 MB) |
9. Fizioterapevtska obravnava nestabilnosti ledvenega dela hrbtenice - pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNejc Pušnik, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Kronična bolečina v križu je najpogostejša kostno-mišična bolezen po vsem svetu in povzroča zmanjšano telesno zmogljivost, psihosocialne težave in gospodarsko breme. Naravna degeneracija diska v kombinaciji s sedečim načinom življenja lahko povzroči šibkost mišic, kar lahko povzroči segmentno nestabilnost hrbtenice. Ta je ena izmed podskupin bolečine v križu, ki lahko vodi v težave pri funkcionalnem nadzoru motoričnih sposobnosti, kot je hoja ali sedenje, kot tudi do drugih fizičnih in psiholoških težav. Metoda: Diplomsko delo temelji na pregledu obstoječe strokovne in znanstvene literature. Uporabili smo kvalitativno metodo pregleda literature in analizirali vsebino spoznanj. Za pregled literature smo uporabili naslednje podatkovne baze: PubMed, PEDro, ScienceDirect in Google Scholar. Uporabili smo naslednje ključne besede: nestabilnost ledvenega dela hrbtenice, fizioterapevtska obravnava, učinkovitost. Vključili smo sistematične pregledne študije, randomizirane ter nerandomizirane klinične študije, objavljene med leti 2013 in 2024, ki se osredotočajo na učinkovitost različnih fizioterapevtskih obravnav pri nestabilnosti ledvenega dela hrbtenice. Rezultati: Po vnaprej določenih merilih smo vključili v analizo 16 raziskav. Razdelili smo jih v tri kategorije: učinkovitost manualne terapije, učinkovitost kinezioterapije, učinkovitost respiratorne fizioterapije. Kategorijam smo dodelili 14 kod in tabelarično prikazali pridobljene podatke. Zaključek: Prišli smo do ugotovitve, da imajo fizioterapevtske tehnike hiter učinek na zmanjšanje bolečine v ledvenem dela hrbta in na izboljšanje funkcionalne nezmožnosti. Osnova vseh fizioterapevtskih obravnav je vadba za stabilizacijo jedra. Izkaže se za najučinkovitejši način zdravljenja nestabilnosti ledvenega dela hrbtenice, ki ga lahko še izboljšamo z dodatkom drugih pomožnih fizioterapevtskih intervencij.
Ključne besede: nestabilnost ledvenega dela hrbtenice, fizioterapevtska obravnava, učinkovitost
Objavljeno v ReVIS: 28.08.2025; Ogledov: 878; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,84 MB) |
10. Vpliv pozne fizioterapevtske obravnave na kakovost dnevnega funkcioniranja pacientk po operaciji raka dojke : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaŽana Bajec, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Rak dojke je bolezen, ki se lahko pojavi pri ženskah v vseh starostih po puberteti. Je najbolj razširjen rak na svetu in letno prizadene več kot 2 milijona žensk. Zaradi razvoja medicine pa je rak dojke ob zgodnjem odkritju lahko omejen in uspešno zdravljen. Navadno se pacientkam opravi kirurško operacijo odstranitve tumorja, tej pa sledi fizioterapija za fizično okrevanje. Metode: Za pisanje diplomskega dela smo poiskali literaturo s pomočjo internetnih baz PubMed, Science Direct, Scielo, Research Gate, BioMed Central, Cochrane Library, Google Schoolar in COBISS. Zastavili smo si ključne besede, s katerimi smo iskali po podatkovnih bazah. Rezultati: V diplomskem delu smo uporabili 9 raziskav, ki smo jih izbrali na podlagi vključitvenih in izključitvenih dejavnikov. S pomočjo teh člankov smo odgovorili na raziskovalna vprašanja, ki so vezana na vpliv pozne fizioterapevtske obravnave na kakovost dnevnega funkcioniranja pacientk po operaciji raka dojke. Razprava: Ugotovili smo, da je pozna fizioterapevtska obravnava koristna, saj tako pacientke ohranjajo fizično stanje, ki so ga pridobile med aktivnim procesom zdravljenja. Hkrati pa vključevanje v fizično aktivnost izboljšuje počutje, tako fizično kot psihično, ter tudi zmanjšuje možnosti za ponovno obolenje za rakom. V prihodnje bi bilo treba narediti še več kvalitativnih študij, ki bi bolj podrobno ugotovile vpliv pozne fizioterapevtske obravnave na kakovost dnevnega funkcioniranja pacientk po operaciji raka dojke.
Ključne besede: pacientke z rakom dojke, pozna fizioterapevtska obravnava, limfedem, disfunkcija zgornjega uda, fizična aktivnost, breast cancer patients, late physiotherapy, lymphedem, upper limb dysfunction, physical activity
Objavljeno v ReVIS: 21.08.2025; Ogledov: 1053; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,30 MB) |
