1. Psihološki vidiki fizioterapevtske obravnave pri depresivnih pacientihNika Žlajpah, 2026, diplomsko delo Opis: Depresija je pogosta duševna motnja, za katero so značilni vztrajni občutki brezupnosti, žalosti in pomanjkanja zanimanja ali užitka pri vsakodnevnih dejavnostih. Lahko vpliva na misli, vedenje, čustva in telesno počutje. Simptomi lahko vključujejo spremembe apetita, utrujenost, motnje spanja, težave s koncentracijo in občutke ničvrednosti ali krivde. To stanje se lahko razlikuje po intenzivnosti in trajanju, kar vpliva na posameznikovo sposobnost funkcioniranja v vsakdanjem življenju. Poznamo več vrst depresije, katere imajo skupne določene simptome, vendar se razlikujejo po številu in trajanju epizod, času in domnevni etiologiji. Diagnoza se postavi na podlagi obsežnega intervjuja in fizičnega pregleda, katera sta v skladu s kriteriji Diagnostičnega in sistematičnega priročnika psihičnih bolezni oz. DSM-5-TR, 2022. V določenih primerih so potrebne tudi laboratorijske in slikovne preiskave. Zdravljenje depresije pogosto združuje različne pristope za ustvarjanje celovitega podpornega sistema. Psihoterapija, posameznikom omogoča, da se poglobijo v svoje misli in občutke, medtem ko zdravila, pomagajo stabilizirati razpoloženje. Telesna dejavnost s fizioterapijo ne izboljša samo telesno pripravljenost, temveč tudi posameznikovo razpoloženje in posledično boljše funkcioniranje v vsakdanjem življenju. Izobraževanje bolnikov in njihovih bližnjih o depresiji je ključnega pomena, saj razumevanje bolezni spodbuja podporno okolje in tako tudi zdravljenje. Ti elementi skupaj delujejo z roko v roki pri ustvarjanju prilagojenega načrta zdravljenja. V diplomski nalogi smo s pregledom literature analizirali učinkovitost usmerjene fizioterapevtske obravnave pacientov z depresijo. Ugotovili smo da je obstoječa literatura na področju povezovanja fizioterapije in psihičnega zdravja osredotočena predvsem na telesno vadbo, katera potrjeno izboljša pacientove simptome povezane s depresijo. Naši zaključki potrjujejo, da s fizioterapevtsko obravnavo pozitivno vplivamo na depresivno stanje. Analiza v diplomski nalogi lahko bistveno prispeva k boljšemu razumevanju bolezni in izbiri ustreznega fizioterapevtskega pristopa ter s tem izboljša klinično prakso pri zdravljenju pacientov s postavljeno diagnozo depresije.
Ključne besede: depresija, rehabilitacija, fizioterapija.
Objavljeno v ReVIS: 21.04.2026; Ogledov: 145; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (578,80 KB) |
2. Vloga fizioterapije po operativnem zdravljenju poškodbe sprednje križne vezi pri nogometaših –pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaJasmin Elkaz, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Poškodbe sprednje križne vezi (ACL) sodijo med najpogostejše in najzahtevnejše poškodbe kolenskega sklepa v športu, pri čemer so nogometaši zaradi visokih biomehanskih obremenitev še posebej izpostavljeni tveganju za rupturo. Poškodba pomembno vpliva na funkcionalno sposobnost kolena, kakovost življenja in na možnost nadaljevanja športne kariere. Čeprav operativno zdravljenje omogoča obnovo mehanske stabilnosti kolena, uspešna vrnitev v šport zahteva kakovostno in strokovno vodeno fizioterapevtsko rehabilitacijo. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi sistematičnega pregleda strokovne in znanstvene literature predstaviti vlogo fizioterapije po operativnem zdravljenju poškodbe sprednje križne vezi pri nogometaših ter ovrednotiti njen vpliv na funkcionalno okrevanje in vračanje v šport. Metoda: Diplomsko delo temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu s sistematičnim pregledom literature. Iskanje virov je potekalo v podatkovnih bazah: PubMed, ProQuest, ScienceDirect, PEDro, Cobiss in Google Učenjak. Literatura je bila izbrana na podlagi vnaprej določenih vključitvenih in izključitvenih meril, celoten postopek pa je bil prikazan z metodologijo Prisma. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 13 znanstvenih raziskav. Rezultati kažejo, da strukturirana, kriterijsko vodena in individualno prilagojena fizioterapevtska obravnava pomembno izboljšuje mišično moč, stabilnost kolena, nevromišično kontrolo, zmanjšuje pa tveganje za ponovne poškodbe. Poseben pomen imajo športno specifični rehabilitacijski programi in postopna vrnitev v obremenitve. Razprava in zaključek: Ugotovitve potrjujejo, da fizioterapija predstavlja ključen element rehabilitacije po operativnem zdravljenju ACL pri nogometaših. Uspešnost vračanja v šport je odvisna od individualno prilagojenih rehabilitacijskih programov, upoštevanja psiholoških dejavnikov in od uporabe objektivnih meril napredovanja. Celostno vodena fizioterapevtska obravnava pomembno prispeva k varni, učinkoviti in k dolgoročno stabilni vrnitvi nogometašev v tekmovalni proces.
Ključne besede: sprednja križna vez, fizioterapija, rehabilitacija, nogometaši, operativno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 17.04.2026; Ogledov: 160; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Učinkovitost fizioterapevtske obravnave športnikov s tendinopatijo patelarnega ligamenta – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaJan Klarić, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Tendinopatija patelarnega ligamenta ali »skakalno koleno« je ena najpogostejših patologij kolenskega sklepa, zanjo so značilne progresivne, z aktivnostjo povezane bolečine v anteriornem delu kolenskega sklepa. Nastane kot posledica ponavljajočih se obremenitev, gibov in sil, ki delujejo na patelarni ligament. Največkrat prizadene športnike, ki participirajo v športih, ki vključujejo veliko skakanja, teka in nenadnih sprememb smeri gibanja. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature raziskati učinkovitost fizioterapevtskih metod pri obravnavi športnikov s tendinopatijo patelarnega ligamenta. Metode: Za analizo podatkov, pridobljenih iz izbrane literature, smo v empiričnem delu uporabili kvalitativno metodo. Strokovno literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, PEDro in ProQuest. Pri zožitvi izbire vključenih člankov smo upoštevali vključitvene in izključitvene kriterije izbora literature. Rezultati: V končno analizo smo vključili devet raziskav. Ugotovili smo, da je kinezioterapija najučinkovitejša fizioterapevtska metoda pri obravnavi športnikov. Ultrazvočno vodeno suho iglanje, injekcije plazme, bogate s trombociti (PRP), in terapija z ekstrakorporalnimi udarnimi valovi (ESWT) so lahko učinkovite in uporabne metode, vendar primanjkuje visokokakovostnih študij, ki bi zanesljivo potrdile njihovo učinkovitost. Da je kombinacija več fizioterapevtskih metod v primerjavi s posamezno terapevtsko metodo učinkovitejša in prinaša boljše rezultate, na podlagi pregleda literature ne moremo trditi. Razprava: Za podajanje natančnejših zaključkov o učinkovitosti fizioterapevtskih metod oziroma njihove kombinacije bodo v prihodnosti potrebne nadaljnje raziskave z večjim številom udeležencev in dolgoročnimi meritvami izidov, s čimer bi pridobili jasnejše smernice pri obravnavi športnikov s tendinopatijo patelarnega ligamenta.
Ključne besede: patelarna tendinopatija, športniki, rehabilitacija, fizioterapija, obravnava
Objavljeno v ReVIS: 17.04.2026; Ogledov: 137; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Sindrom iliotibialnega trakta – vloga fizioterapije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaKatarina Knol, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sindrom iliotibialnega trakta je pogosta preobremenitvena poškodba rekreativnih in profesionalnih mladih tekačev. Zanjo je značilna bolečina na lateralni strani kolena, ki nastane ob dolgotrajnem ponavljajočem se gibanju. Fizioterapija ima pomembno vlogo pri zmanjšanju bolečine, povečanju mišične moči in izboljšanju funkcionalnosti. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda strokovno znanstvene literature raziskati vlogo fizioterapije pri sindromu iliotibialnega trakta. Metode dela: Uporabljene so bile metode kompilacije, deskripcije, analize, komparacije in sinteze, literatura pa je bila zbrana v podatkovnih bazah PEDro, PubMed SCOPUS in GoogleScholar. Viri so morali izpolnjevati vse zastavljene kriterije vključitve in so bili ocenjeni po lestvici PEDro. Rezultati: Trinajst raziskav je ustrezalo merilom in bilo vključenih v empirični del diplomske naloge, skupaj 550 preiskovancev. Avtorji teh raziskav so preučevali učinke različnih fizioterapevtskih metod in tehnik. Najpogosteje navedeni učinki so bili zmanjšanje bolečine in izboljšanje funkcionalnosti. Razprava: Za najučinkovitejše oblike zdravljenja so se izkazale radialna udarna valovna terapija, kombinacija manualne terapije oziroma miofascialne sprostitve s terapevtskimi vajami ter progresivni programi krepitve mišic okoli kolčnega sklepa. Radialna udarna valovna terapija je v vključenih raziskavah zmanjšala bolečino za približno 75–90 %, kombinacija manualnih tehnik in vadbe za 60–78 %, progresivni programi terapevtskih vaj, usmerjenih v krepitev abduktorjev kolka pa za 60–70 %. Zaključek: Pregled literature potrjuje pomembno vlogo fizioterapije pri obravnavi sindroma iliotibialnega trakta, pri čemer so se kot najučinkovitejše izkazale radialna udarna valovna terapija, kombinacija manualnih tehnik s terapevtskimi vajami ter progresivni programi krepitve mišic kolčnega obroča.
Ključne besede: sindrom iliotibialnega trakta, fizioterapija, konzervativno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 17.04.2026; Ogledov: 173; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Fizioterapevtska obravnava po radikalni mastektomiji in rekonstrukciji dojke – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNika Batljan, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Rak dojke je najpogostejši rak pri ženskah, kirurško zdravljenje z radikalno mastektomijo in rekonstrukcijo pa pogosto povzroči funkcionalne, psihološke in socialne posledice, zaradi česar ima fizioterapevtska obravnava ključno vlogo pri procesu rehabilitacije. Metode: Diplomsko delo je temeljilo na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. V teoretičnem delu smo uporabili metode kompilacije, komparacije, analize in deskripcije. Empirični del pa bo temeljil na pregledu in primerjavi strokovne in znanstvene literature. V empiričnem delu smo se posluževali metode komparacije, ki smo jo dopolnili z metodo analize in metodo strokovnega pregleda literature. Pri izbiri strokovnih in znanstvenih člankov smo preučili različne spletne podatkovne baze, kot so PubMed, ScienceDirect, PEDro in Google Scholar. Rezultati: Študije so pokazale, da fizioterapevtska obravava po radikalni mastektomiji in rekonstrukciji dojke pomembno zmanjšuje bolečino, izboljšuje gibljivost in funkcionalnost zgornjih okončin ter pozitivno vpliva na aspekte kakovosti življenja, pri čemer so se hidroterapija, vadba proti uporu, kineziotaping, ročna limnfa drenaža, nevrodinamične vaje in personalizirani rehabilitacijski programi izkazali za različne učinkovite metode, čeprav nekatere študije poročajo o omejenem učinku določenih pristopov, kot sta na primer miofascialna terapija ali uporaba presoterapije. Razprava: Ključne ugotovitve kažejo, da fizioterapevtska obravnava po radikalni mastektomiji in rekonstrukciji dojke pomembno prispeva k zmanjšanju bolečine, izboljšanju gibljivosti in funkcionalnih sposobnosti ter k višji kakovosti nekaterih aspektov življenja pacientk, čeprav smernice ostajajo redke in premalo podprte z dokazi.
Ključne besede: rak dojke, radikalna mastektomija, rekonstrukcija dojke, fizioterapija, smernice
Objavljeno v ReVIS: 16.04.2026; Ogledov: 143; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,05 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Fizioterapevtski pristopi pri subluksaciji ramenskega sklepa pri pacientih po možganski kapi : pregled literatureDanijela Ujčič, 2026, diplomsko delo Opis: Možganska kap predstavlja enega najpogostejših vzrokov trajne invalidnosti in smrti ter prinaša številne gibalne in funkcionalne posledice, ki vplivajo na vsakdanje življenje pacientov. Med zapleti, ki se pogosto pojavijo po možganski kapi, je subluksacija ramenskega sklepa, ki otežuje rehabilitacijo zgornje okončine in zmanjšuje možnost za funkcionalno okrevanje. Diplomsko delo je usmerjeno v preučevanje fizioterapevtskih pristopov pri obravnavi tega zapleta. Teoretični del zajema opredelitev možganske kapi, njene vrste, etiološke dejavnike, epidemiologijo, patofiziološke mehanizme, klinično sliko in diagnostične postopke. Posebej so opisani anatomska in biomehanska zgradba ramenskega sklepa, spremembe, ki nastanejo v ramenskem sklepu po možganski kapi ter značilnosti in potek subluksacije. V empiričnem delu je bil opravljen pregled znanstvene in strokovne literature. Analiza je prikazala najpogosteje uporabljene fizioterapevtske pristope za preprečevaje in zdravljenje subluksacije ramenskega sklepa ter njihov učinek na dolgoročne funkcionalne izide pacientov po možganski kapi. Ugotovitve različnih avtorjev potrjujejo, da pravočasno prepoznavanje in ustrezna obravnava pacientov bistveno prispevata k izboljšanju funkcionalne zmogljivosti, zmanjšanju zapletov ter višji kakovosti življenja pacientov po možganski kapi. Diplomsko delo hkrati opozarja na potrebo po nadaljnjih raziskavah in pripravi standardiziranih, z dokazi podprtih protokolov za obravnavo bolnikov s subluksacijo ramenskega sklepa.
Ključne besede: možganska kap, fizioterapija, rehabilitacija, subluksacija, ramenski sklep
Objavljeno v ReVIS: 07.04.2026; Ogledov: 190; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Vloga fizioterapije pri obravnavi otrok s prekomerno telesno maso : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaMartina Krajšek, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Prekomerna telesna teža in debelost v otroštvu postajata vedno večja javnozdravstvena težava, povezana s povečanim tveganjem za pojav presnovnih, srčno-žilnih in mišično-skeletnih zapletov. Otroci s prekomerno težo pogosto kažejo slabšo telesno pripravljenost, omejitve pri gibanju in bolečine, kar vpliva na njihovo delovanje in kakovost življenja. Fizioterapija ima v multidisciplinarni obravnavi pomembno vlogo, saj s terapevtsko vadbo, izobraževanjem in podporo družine prispeva k zmanjšanju zdravstvenih tveganj in spodbujanju zdravih navad. Metoda: Izvedli smo sistematični pregled strokovne in znanstvene literature, objavljene med letoma 2000 in 2025, v angleškem ali slovenskem jeziku, dostopne v celotnem besedilu. Iskali smo v podatkovnih bazah PubMed, PEDro, Google Scholar in COBISS. Uporabili smo ključne besede, povezane s pediatrično debelostjo, fizioterapijo in terapevtsko vadbo. Vključene so bile raziskave, ki so preučevale otroke ali mladostnike s prekomerno telesno maso in vključevale fizioterapevtske oziroma vadbene intervencije. Izključeni so bili nerecenzirani prispevki, raziskave brez gibalnih intervencij in študije z nizko metodološko kakovostjo. V analizo smo vključili 7 raziskav. Rezultati: Pregledani članki so poročali o pozitivnih učinkih vadbenih programov in fizioterapevtskih pristopov. Ugotovljeno je bilo izboljšanje telesne pripravljenosti, ravnotežja, mišične moči, vzdržljivosti ter zmanjšanje bolečin in mišično-skeletnih težav. Raziskave poudarjajo pomen aktivnega vključevanja družine in doslednosti pri izvajanju vadbe. Razprava: Rezultati potrjujejo, da zgodnje in strukturirano delovanje fizioterapevta prispeva k zmanjševanju zdravstvenih posledic debelosti v otroštvu. Vodena vadba in izobraževanje se izkazujeta kot ključna terapevtska pristopa, saj vplivata na spremembe življenjskega sloga, ki so nujne za dolgoročno uspešnost obravnave. Kljub pozitivnim učinkom so zaradi majhnih vzorcev in metodoloških razlik potrebne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: pediatrična debelost, terapevtska vadba, mišično-skeletne spremembe, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 07.04.2026; Ogledov: 205; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Vloga terapevtske vadbe pri obravnavi osteoporoze pri ženskah po menopavzi ‒ pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaEva Tomašek, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osteoporoza je napredujoča sistemska skeletna bolezen, kjer pride do upada kostne mase in njene kvalitete, kar rezultira v večji dovzetnostji za zlome. T‒rezultat pri moških nad 50. letom starosti in ženskah po menopavzi glede na povprečje mladega zdravega odraslega opredeljuje osteoporozo z rezultatom manjšim ali enakim ‒2.5. V njeno zdravljenje je vključena farmakološka kot tudi fizioterapevtska obravnava. Slednja je zaradi omejenih stranskih učinkov ključnega pomena. Metoda: V teoretičnem delu pregleda literature smo uporabili metodo deskripcije, kompilacije in komparacije. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno vsebinsko analizo podatkov, metode deskripcije, komparacije in sinteze. 9 študij, ki je ustrezalo vključitvenim in izključitvenim kriterijem, je bilo vključenih v pregled literature. Rezultati: Vadba z obremenitvijo oz. proti uporu pozitivno vpliva na BMD kosti. Izkazalo se je, da terapevtska vadba pozitivno vpliva na prisotnost bolečine, mobilnost, funkcionalnost, tveganje za padce in kvaliteto življenja žensk z osteoporozo po menopavzi. Protokoli vadbe se med seboj razlikujejo, z izjemo frekvence, ki je najpogosteje 2- do 3-krat tedenska. Razprava: Terapevtska vadba je, kljub različnim si protokolom in učinkom, nepogrešljiv del obravnave žensk z osteoporozo po menopavzi. Njen pozitivni vpliv zajema tako raven kosti kot tudi širšo kvaliteto življenja.
Ključne besede: postmenopavzno, osteoporoza, vadba, fizioterapija, terapevtska vadba
Objavljeno v ReVIS: 07.04.2026; Ogledov: 213; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Učinek terapije s hibridnim robotsko asistiranim treningom hoje MRG-P100 na dolžino koraka pri pacientih s Parkinsonovo boleznijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaVid Vedlin, 2026, diplomsko delo Opis: Uvod: Parkinsonova bolezen je kronično napredujoče nevrološko stanje, za katerega so značilni motorični in nemotorični simptomi, ki vključujejo tudi skrajšano dolžino koraka. Trenutno je Parkinsonova bolezen neozdravljiva, na voljo so le pristopi, ki omogočajo lajšanje simptomov. Vključevanje robotsko asistiranih sistemov v fizioterapevtsko obravnavo omogoča nov pristop k obravnavi motenj hoje in skrajšane dolžine koraka pri pacientih s Parkinsonovo boleznijo. Namen: Namen diplomskega dela je opraviti raziskavo na hibridnem robotsko asistiranem sistemu za trening hoje HIWIN MRG-P100 ter preučiti učinek terapije na dolžino koraka pri pacientih s Parkinsonovo boleznijo. Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava. Literatura je bila poiskana v podatkovnih bazah, kot so Google Scholar, PubMed, ScienceDirect, PEDro in Cobiss. Podatki, pridobljeni s testiranjem, so bili primerjani in obdelani s statističnimi metodami. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo sedem pacientov s Parkinsonovo boleznijo. Najprej smo opravili začetne meritve dolžine koraka s testom hoje na 10 metrov s pomočjo inercijskega senzorja za analizo gibanja G-Walk, pacienti so nato opravili deset terapij na robotskem sistemu MRG P-100, po katerih smo opravili končne meritve dolžine koraka. Rezultati so pokazali, da se povprečna dolžina koraka ni statistično značilno skrajšala. Zaključek: Na podlagi naše raziskave smo ugotovili, da robotsko asistirani sistemi nimajo statistično značilnega učinka na povprečno dolžino koraka pri pacientih s Parkinsonovo boleznijo.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, robotsko asistirana rehabilitacija, dolžina koraka, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 26.03.2026; Ogledov: 264; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Fizioterapevtski pristopi pri motnjah temporomandibularnega sklepa : pregled literatureHana Česnik, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: motnje temporomandibularnega sklepa predstavljajo skupino heterogenih nevromuskularnih in mišično-skeletnih obolenj, ki prizadenejo velik delež svetovnega prebivalstva. Te motnje se kažejo v številnih znakih in simptomih, vključno z miofascialno bolečino, omejeno gibljivostjo sklepa, šumi v sklepu ter oteženimi orofacialnimi funkcijami, kot so deviacija mandibule, težave pri požiranju, žvečenju, govoru, zehanju in dihanju. Metode: uporabljena je bila kvalitativna metoda, ki je vključevala pregled strokovno-znanstvene literature iskane v podatkovnih bazah Google Scholar, Pubmed, ScienceDirect in PEDro. V teoretičnem delu je bila metoda opisovanja uporabljena za predstavitev ključnih dejstev in podatkov, povezanih z raziskovano temo. V empiričnem delu smo uporabili metodi analize izbranih podatkov iz pregledane literature in interpretacije preučevanih raziskav. Rezultati: rezultati vseh vključenih študij potrjujejo učinkovitost uporabe kombiniranih fizioterapevtskih pristopov pri zdravljenju motenj temporomandibularnega sklepa. Poudariti je treba, da se združevanje manualnih tehnik z drugimi terapijami (kot so laserska terapija, kinesio taping, suho iglanje in masaža) kaže kot učinkovito, saj omogoča celostno obravnavo bolečine in disfunkcije čeljusti ter spremljajočih simptomov. Zaključek: multidisciplinarni in kombinirani fizioterapevtski pristopi predstavljajo pozitivno strategijo pri zdravljenju motenj temporomandibularnega sklepa. Združevanje manualnih tehnik z drugimi terapijami zmanjšuje bolečino in izboljšuje funkcijo čeljusti. Za nadaljnji napredek na tem področju bodo ključne obsežnejše raziskave, usmerjene v optimizacijo terapevtskih protokolov ter preverjanje dolgoročnih učinkov posameznih in kombiniranih pristopov.
Ključne besede: temporomandibularni sklep, motnje temporomandibularnega sklepa, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 25.03.2026; Ogledov: 234; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
