1. Vpliv vrednot različnih generacij na delo v timu zdravstvene negeAlenka Škerjanec Hodak, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: V večgeneracijskih timih zdravstvene nege se srečujejo posamezniki različnih starostnih skupin, ki v delovno okolje prinašajo raznolike vrednote, oblikovane pod vplivom družbenih sprememb. Vrednote, ki jih oblikujejo družina, družba in delovno okolje, usmerjajo vedenje zaposlenih in imajo pomembno vlogo pri razvoju profesionalnih vrednot zdravstvene nege. Namen raziskave je bil proučiti vpliv generacijskih vrednot na timsko delo v zdravstveni negi.
Metoda: V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna, neeksperimentalna metoda dela z deduktivnim pristopom empiričnega raziskovanja. Uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni pristop. V raziskavi je sodelovalo 201 zaposlen na Interni kliniki UKC Ljubljana. Vprašalnik smo oblikovali s pregledom znanstvene literature, sestavljen je iz petih sklopov in vključuje vprašanja in trditve. Podatke smo zbrali s spletno anketo in jih analizirali z ustreznimi statističnimi metodami in testi.
Rezultati: V raziskavi so sodelovale štiri generacije: baby boom (8,9 %), X (40,3 %), Y (33,3 %) in Z (17,9 %). Generacija baby boom je višje rangirala vrednote spoštovanja, zaupnosti, sočutja in strokovnosti, medtem ko je generacija Z poudarila veščino in avtentičnost. Vrednote v odnosu do pacienta so bile statistično povezane z zavzetostjo za delo. Osebne vrednote, kot so svoboda pri delu, uporaba informacijske tehnologije in duhovna rast, pomembno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih.
Razprava: Raziskava priporoča spodbujanje avtonomije, digitalna izobraževanja in krepitev timske dinamike. Predlaga se razvoj programov usposabljanja, ki temeljijo na univerzalnih vrednotah in ne na generacijskih stereotipih, kar lahko prispeva k večji učinkovitosti in harmoniji v zdravstveni negi.
Ključne besede: zdravstvena nega, vrednote, različne generacije, timsko delo
Objavljeno v ReVIS: 30.11.2025; Ogledov: 604; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (2,71 MB) |
2. Dejavniki medgenercijske solidarnosti nekoč in danesJure Kink, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Diplomska naloga obravnava spremembe v medgeneracijskih odnosih skozi čas, analizira vlogo države in institucij pri spodbujanju medgeneracijske solidarnosti ter identificira prednosti, slabosti in izzive pri ohranjanju vezi med različnimi generacijami. Poleg tega statistično opredeli proces staranja prebivalstva v Sloveniji in drugod po svetu, s poudarkom na EU. V drugem delu s pomočjo intervjuja ugotavlja, kako so se skozi čas spreminjali odnosi med generacijami v kontekstu solidarnosti, kakšno vlogo imajo država in institucije pri spodbujanju medgeneracijske solidarnosti, katere so ključne razlike med medgeneracijsko solidarnostjo nekoč in danes ter kakšni so potencialni ukrepi za krepitev medgeneracijske solidarnosti v prihodnosti.
Metode: Izvedeni so bili poglobljeni intervjuji z izbranimi posamezniki iz različnih generacij, da smo lahko pridobili vpogled v njihove osebne izkušnje in mnenja o medgeneracijski povezanosti. Poleg tega so bili za teoretičen del uporabljeni različni viri literature, pridobljeni iz internetnih podatkovnih baz dLib in Google učenjak.
Rezultati: Intervjuvanci so deljenega mnenja, saj nekateri menijo, da so bili odnosi med generacijami v preteklosti tesnejši, drugi pa opozarjajo, da je bilo včasih več avtoritarnosti in manj odprtosti. Izzive danes predstavljajo digitalizacija, pomanjkanje časa, razlike v vrednotah in komunikaciji. Starejši se počutijo izključene, mladi pa pogosto nerazumljene. Predlagani ukrepi vključujejo digitalno opismenjevanje starejših, skupne dejavnosti brez tehnologije, prostovoljske projekte in več vsebin o solidarnosti v šolah. Država ima pri tem pomembno vlogo, a opozarjajo, da lahko veliko naredimo že z majhnimi, vsakodnevnimi dejanji.
Razprava: Medgeneracijska solidarnost se je skozi čas spremenila – iz močnih vezi v razširjenih družinah je prešla v šibkejše odnose v jedrnih družinah, kar povzroča večjo odtujenost med generacijami. Država ima pomembno vlogo pri spodbujanju solidarnosti z zakonodajo, programi in vključevanjem vsebin v šole. Prednosti solidarnosti so prenos znanja, zmanjšanje osamljenosti in medsebojno razumevanje, izzivi pa vključujejo predsodke, razlike v vrednotah in pomanjkanje časa. Med ukrepi za prihodnost so digitalno opismenjevanje starejših, medgeneracijski projekti in prostovoljske dejavnosti.
Ključne besede: generacije, solidarnost, razvoj.
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 653; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,48 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Model dejavnikov medgeneracijske izmenjave znanja med inženirji v proizvodnih organizacijah : doktorska disertacijaMagda Lužar, Annmarie Gorenc Zoran, 2023, doktorska disertacija Ključne besede: znanje, medgeneracijska izmenjava, generacije, zaupanje, vzajemni odnosi, nagrajevanje, pripadnost, medgeneracijske razlike, inženirji, doktorske disertacije
Objavljeno v ReVIS: 14.07.2023; Ogledov: 2189; Prenosov: 114
Celotno besedilo (5,79 MB) |
8. Obratno mentorstvo kot most med generacijami : študija primera v dejavnosti športaSara Regina, 2022, magistrsko delo Opis: Mentorstvo je področje, ki se v poslovnem in zasebnem razvoju posameznikov in skupin uporablja in razvija že vrsto let. Obratno mentorstvo v poslovnem okolju – na delovnih mestih pa lahko pomeni tudi obliko sodelovanja, razvoja zaposlenih in premostitve medgeneracijskih razlik. S celovito obravnavo obratnega mentorstva pripomoremo k seznanitvi z njegovimi pozitivnimi koristmi, razumevanju smiselnosti in možnosti vpeljave v preučevano podjetje ter razpolagamo z implikacijami za različne organizacije. V uvodu pojasnimo značilnosti in trende na delovnem mestu, nato predstavimo tipologije mentorstev in coachinga ter se usmerimo v jedro naloge – obratno mentorstvo. To je paradoksalni odnos med običajno starejšim zaposlenim z več izkušnjami in mlajšim zaposlenim, ki prevzame vlogo mentorja s predajanjem sodobnih znanj in veščin. Kritični pregled literature zaključimo z dejavniki, priložnostmi in izzivi obratnega mentorstva ter prikazom pomenskega razvoja področja v preteklost. V raziskovalnem delu izvedemo študijo primera na osnovi triangulacije podatkov. V polstrukturiranih intervjujih, na podlagi študije opazovanega podjetja in validacijske fokusne skupine ugotavljamo prisotnost mentorstev v podjetju v športni panogi in možnosti za implementacijo obratnega mentorstva. Ključna spoznanja uporabimo za razvoj konceptualnega modela uvajanja obratnega mentorstva in oblikujemo predloge za druga podjetja.
Ključne besede: delo, generacije, mentorstvo, obratno mentorstvo, študija primera, model
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2022; Ogledov: 2681; Prenosov: 114
Celotno besedilo (1,79 MB) |
9. |
10. Nova generacija sporazumov o prosti trgovini : diplomsko deloDoroteja Jagarinec, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu preučimo vlogo EU pri vplivu na mednarodno trgovino. EU se je morala soočiti z vzponom globalizacije in spremembami na svetovnih trgih. Pri teh spremembah je pomembno vlogo odigrala uveljavitev Lizbonske pogodbe, ki je bistveno okrepila vlogo EU pri vplivu na oblikovanje skupne trgovinske politike v postopkih sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov. V delu so predstavljeni prostotrgovinski sporazumi nove generacije, ki v post-lizbonski usmeritvi dokaj presegajo zgolj zmanjševanje trgovinskih in investicijskih ovir, kakor je bilo to pri t. i. sporazumih prve generacije. Prostotrgovinski sporazumi nove generacije so usmerjeni k liberalizaciji trga in k spoštovanju človekovih pravic, delovnih standardov, okoljevarstva in dobrega gospodarjenja. V diplomskem delu izpostavljamo problematiko mešanih sporazumov, ki lahko sprožajo napetosti med politično konstrukcijo sui generis, kakor pogosto opredelimo EU, in tretjimi državami, s katerimi želi sodelovati preko prostotrgovinskih sporazumov. Ugotoviti velja, da bodo naslednji sporazumi večinoma mešane narave, kar bo vodilo v dolgotrajnejši postopek njihovega sprejeta, ker bodo v sprejetje vključene tako EU kot tudi države članice.
Ključne besede: prostotrgovinski sporazumi nove generacije, pristojnosti Evropske unije, zunanja trgovinska politika, skupna trgovinska politika
Objavljeno v ReVIS: 31.03.2022; Ogledov: 2773; Prenosov: 66
Celotno besedilo (464,89 KB) |
