1. Kriza na Bližnjem vzhodu : pravno, humanitarno in politično vprašanje izraelsko-palestinskega konflikta v 21. stoletjuAlmedina Sinanović, 2026, diplomsko delo Opis: Izraelsko-palestinski konflikt je dolgotrajna politična, humanitarna in zgodovinska kriza. Čeprav se dogaja le na območju Palestine in Izraela, ta problem vpliva na celoten svet. Zaradi nerešenega problema tj. vprašanja ozemlja držav že od druge svetovne vojne prihaja do pravnopolitičnih nestabilnosti med drugimi državami. Glavni problem je predvsem izvajanje vojaških operaciji, ki bi jih bilo možno opredeliti kot kršitve mednarodnega humanitarnega prava (zlasti glede zaščite civilistov). Posebno vprašljiva so ravnanja med vojaškimi cilji in civilnim prebivalstvom, saj vzbujajo dvom o načelu sorazmernosti. Zahodni breg, Vzhodni Jeruzalem in Gaza so ozemlja, ki jih je Izrael zasedel med vojno leta 1967. Izraelska prisotnost na Zahodnem bregu, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, velja po mednarodnem pravu za vojaško okupacijo. Mednarodne institucije so sprejele več stališč in ukrepov glede konflikta. Med najpomembnejšimi je svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča iz leta 2004, ki je razglasilo gradnjo izraelskega zidu na okupiranem ozemlju za kršitev mednarodnega prava, saj posega v življenje palestinskih civilistov in zaradi tega nastaja aneksija. V osrednjem delu so predstavljeni trenutni dogodki, ki pričajo o vprašljivem načinu reševanja spora. Bistveni pomen dela je prikazati, zakaj obstajajo domneve o najhujših zločinih in na kakšen način se le-te kažejo. Kljub obširni mednarodnopravni regulativi in številnim političnim pobudam trajna rešitev ostaja neuresničena predvsem zaradi neenotnosti mednarodne skupnosti in nepopustljivih nacionalnih interesov obeh strani.
Ključne besede: Izrael, Palestina, Hamas, genocid, rimski statut, mednarodno pravo, človekove pravice, mednarodne organizacije, mednarodno kazensko sodišče, okupacija
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2026; Ogledov: 146; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (707,86 KB) |
2. Genocid v Ukrajini? : diplomsko deloPolona Peroša, 2026, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Genocid v Ukrajini obravnava ključno pravno vprašanje, ali vojaška agresija in ravnanja Ruske federacije v sedanjem oboroženem konfliktu v Ukrajini izpolnjujejo pogoje za kvalifikacijo genocida po mednarodnem pravu, predvsem po Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948. Delo se osredotoča na analizo bistvenih elementov genocida, med katerimi je odločilen obstoj posebnega namena (dolus specialis), saj prav ta določa razliko med genocidom in drugimi hudimi zločini, kot sta zločin proti človečnosti ali vojni zločin. Raziskava vključuje pregled sodne prakse Meddržavnega sodišča (ICJ), Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) in ad hoc tribunalov za nekdanjo Jugoslavijo in Ruando, pri čemer se podrobno preučuje, kako so ta sodišča razlagala pojem genocida in katere dokazne standarde so postavila za ugotovitev posebnega namena. V tem okviru naloga analizira aktualne dogodke v Ukrajini, vključno z množičnimi uboji civilistov, prisilnimi deportacijami, napadi na kulturno identiteto ter sistematičnim uničevanjem osnovnih pogojev za življenje ukrajinskega naroda. Posebna pozornost je namenjena vprašanju, ali ti dogodki predstavljajo kazniva dejanja genocida ali pa jih je mogoče subsumirati zgolj pod druge oblike mednarodnih zločinov. Poleg tega se obravnavajo odzivi mednarodnih organizacij, kot so OZN, OVSE, Svet Evrope in Evropska unija, ter njihova pravna stališča glede obstoja genocida. Delo upošteva tudi slovensko zakonodajo in njen odnos do mednarodnih obveznosti, pri čemer se zastavlja vprašanje, kakšno vlogo imajo nacionalni pravosodni organi pri pregonu genocida, storjenega zunaj slovenskega ozemlja. V zaključku naloga poudarja pomen učinkovitega pravnega odziva mednarodne skupnosti in opozarja na nevarnost pravne praznine, če bi dejanja v Ukrajini ostala nekvalificirana kot genocid, kljub temu da kažejo številne znake tega najhujšega mednarodnega zločina. Namen dela je tako prispevati k jasnejšemu razumevanju, ali se genocid v Ukrajini dogaja danes, ter ponuditi pravne argumente za nujnost preventivnega in represivnega ukrepanja na globalni ravni.
Ključne besede: genocid, Ukrajina, Rusija, mednarodno pravo, dolus specialis, Konvencija o genocidu, vojna agresija
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 371; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,45 MB) |
3. Reševanje bosansko-hercegovskega vprašanja : magistrsko deloSead Mujić, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko reševanja bosansko hercegovskega vprašanja z mednarodno pravnega vidika. Z obsežno raziskavo v enajstih poglavjih so se s pomočjo različnih metodoloških pristopov analizirali vzroki kontinuirane politične in ustavne krize postdaytonske Bosne in Hercegovine (BiH), ki ogrožajo njeno teritorialno integriteto, ustavno ureditev, suverenost in neodvisnost. Leta 1995 je bil podpisan Daytonski mirovni sporazum (DMS), katerega sestavni del je tudi aneks številka 4, ki določa Ustavo BiH. Z mednarodno pravnega vidika vsiljena ustava predstavlja posebnost DMS, na podlagi katere BiH deluje kot država unikum Združenih narodov (ZN). Implementacijo DMS so onemogočile tudi resne sistemske pomanjkljivosti Ustave, katerih ujetnica je izključno država BiH. Raziskava je zajemala zadnjih nekaj let številnih neuspešnih pogajanj političnih predstavnikov konstitutivnih narodov o ustavnih spremembah, s poudarkom na volilni zakonodaji, sporih znotraj Predsedstva, problematiki Ustavnega sodišča, analizi posledic odločitve Visokega predstavnika za mir v BiH (OHR) o dopolnitvi kazenskega zakonika in separatističnih politikah. Ugotavljala se je tudi vloga zunanjih dejavnikov na notranje zadeve BiH, zlasti Republike Srbije in Republike Hrvaške ter politike Evropske unije (EU) in mednarodne skupnosti do BiH ter idej po novih zemljevidih o spreminjanju meja. Oblikovala so se raziskovalna problemska vprašanja: 1. Ali je BiH država, ki lahko preseže sedanje separatistične težnje, zlasti Republike Srbske? 2. Ali je dosedanje zanikanje (razen praznih obljub) evropske perspektive prispevalo, oziroma vodilo do idej o spremembi meja? 3. Ali je sedanja kriza v BiH bolj rezultat notranjih nasprotij ali pa vmešavanja Beograda in Zagreba? 4. Ali je h krizi v BiH prispevala tudi politika in nezavzetost EU in mednarodne skupnosti? V zaključku magistrskega dela so podane sklepne misli s predstavitvijo ugotovljenih rezultatov raziskave in odgovorov na raziskovalna vprašanja magistrskega dela.
Ključne besede: Bosna in Hercegovina, ustavno politična kriza, Daytonski mirovni sporazum, volilni zakon, separatizem, genocid, predsedstvo, EU, NATO, zemljevidi
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 817; Prenosov: 16
Celotno besedilo (4,41 MB) |
4. Pravni in socialni položaj ujgurske manjšine : magistrsko deloŽan Brecelj, 2024, magistrsko delo Opis: Ujguri so kot etnična populacija turškega izvora z bogato kulturno tradicijo in edinstvenim načinom življenja pomemben del svetovne kulturne dediščine. Kljub temu se je skozi zgodovino ta manjšina pogosto znašla v središču burnih političnih in družbenih konfliktov, v katerih se je že večkrat morala boriti celo za svoj obstanek. Na žalost so Ujguri tudi danes izpostavljeni številnim težavam, ki so povezane s temi preteklimi konflikti. Največjo grožnjo za ujgursko manjšino tako iz pravnega kot socialnega vidika predstavlja Ljudska republika Kitajska, ki z namenom ohranjanja stabilnosti in nadzora nad njihovo domorodno regijo Xinjiang temeljito posega v njihove pravice in kakovost življenja. Ker je geopolitični vpliv Kitajske na mednarodni ravni vedno večji, jih je njihov boj za pridobitev dejanske politične avtonomije privedel do določene stopnje družbene marginalizacije v skoraj vseh drugih državah, v katerih prebivajo. Številne države, s katerimi si Ujguri delijo zgodovinske in kulturne vezi, so trenutno vzpostavile pomembne politične in gospodarske vezi s Kitajsko, kar negativno vpliva na odnose med temi državami in Ujguri. To magistrsko delo poskuša oceniti, kakšno je trenutno stanje v večjih ujgurskih skupnostih po svetu, predvsem z vidika spoštovanja temeljnih človekovih pravic in zagotavljanja učinkovite zaščite in podpore ranljivim etničnim manjšinam. Posledično so tudi poudarjene največje težave, ki Ujgurom preprečujejo, da bi se učinkovito integrirali v družbo ter uživali vse tiste pravice, ki bi jim na podlagi mednarodnega prava temeljnih človekovih pravic morale pripadati. Nazadnje se poskušajo analizirati tudi potencialni ukrepi in pravni pristopi za odpravo teh problemov.
Ključne besede: Ujguri, človekove pravice, Xinjiang, kulturni genocid, avtonomija, preganjanje, Srednja Azija
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 2112; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,97 MB) |
5. Genocid kot zločin proti človečnosti in družbena smrt : magistrsko deloErvin Založnik, 2020, magistrsko delo Opis: Skupni interesi, kultura, jezik, geografsko poreklo, verovanja in veliko drugih dejavnikov ustvarjajo skupine kot prepoznavne otoke v oceanu človeštva. Mednarodno kazensko pravo si danes prizadeva, da to takšnih katastrof, kot je bili holokavst v drugi svetovni vojni in kasneje v Afriki, naj ne bi prišlo. Ióseb Besariónis dze Džugašvíli Stalin, je nekoč dejal: %Mednarodno pravo ima ogromno vizij, nima pa divizij, ki bi te vizije uresničevale.% Genocid in njemu podobni zločini so spremljevalec vsakdana in ne nujno posledica med- ali neposredno povojnega dogajanja. Seveda so vzroki različni, ampak lahko nekako omejimo motive, ki so rasni, etnični, verski in nacionalni. V svojem delu želim predstaviti še druge skupine, o katerih mednarodna konvencija ne govori kot skupinah, a so vseeno tarče večkratnega nasilja. Govorim o političnih in drugih skupinah, ki bi morda morale biti vključene v konvencijo. Drugi del naloge poskuša utemeljiti razliko med fizično in družbeno, se pravi socialno smrtjo, ki je prisotna v genocidu. Pokazati želimo, kako lahko družbena smrt ustvari škodo, ki je povsem enaka, če ne večja, ker je posledica dolgotrajnejših ran, zadanih z nasiljem nad skupino. Kot epilog naloge se poglobimo v problematiko največjega genocida kadar koli v človeštvu in poskušamo na kratko pregledati družbeno stanje staroselskih prebivalcev Amerik v sedanjosti.
Ključne besede: genocid, družbena smrt, holokavst, Mednarodno kazensko sodišče, etnocid, politicid, ameriški genocid
Objavljeno v ReVIS: 10.03.2021; Ogledov: 3582; Prenosov: 173
Celotno besedilo (1,77 MB) |
6. Primerjalna analiza sodbe v zadevi Karadžić, sodbe v zadevi Bemba in t. i. rezidualnega mehanizma : diplomsko deloNika Brezovar, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili Mednarodno kazensko sodišče (ICC), Mednarodno kazensko sodišče za območje bivše Jugoslavije (ICTY) in t. i. rezidualni mehanizem, ki je slednjega po prenehanju mandata nadomestil. Začeli smo s splošno predstavitvijo mednarodnega kazenskega prava in njegovega razvoja, ki je vodil najprej do ustanovitve Mednarodnega kazenskega sodišča za območje bivše Jugoslavije, kasneje pa do ustanovitve Mednarodnega kazenskega sodišča. Sodišči smo v nadaljevanju opisali in njuno delovanje v praksi ponazorili z analizo dveh sodb, in sicer sodbe v zadevi Bemba za Mednarodno kazensko sodišče in sodbe v zadevi Karadžić za Mednarodno kazensko sodišče za območje nekdanje Jugoslavije. Nadaljevali smo z opisom rezidualnega mehanizma in s ponazoritvijo delovanja z analizo sodbe v pritožbenem postopku v zadevi Karadžić, in nato ugotavljali ali je rezidualni mehanizem učinkovito nadomestil Mednarodno kazensko sodišče za območje nekdanje Jugoslavije. Diplomsko delo smo zaključili s primerjavo analiz obeh sodb in primerjavo Mednarodnega kazenskega sodišča ter rezidualnega mehanizma. V diplomskem delu je torej opisano delovanje treh sodnih institucij, ki delujejo na mednarodni ravni, delovanje v praksi pa je ponazorjeno z analizo sodb. Namen dela je ugotoviti neodvisnost njihovega delovanja in uspešnost nadomestitve specializiranih sodišč z rezidualnim mehanizmom. Potrditev slednjega in ugotovitev, da je primerjanje njihove neodvisnosti nesmiselno sta podani v zadnjih poglavjih diplomskega dela.
Ključne besede: kazniva dejanja, mednarodna kazenska sodišča, genocid, analiza sodb
Objavljeno v ReVIS: 29.10.2019; Ogledov: 3613; Prenosov: 134
Celotno besedilo (635,12 KB) |
7. Razvoj kazenske odgovornosti posameznika pred mednarodnimi kazenskimi sodišči : diplomsko deloKaterina Fabrizio, 2013, diplomsko delo Ključne besede: agresija, genocid, internacionalizirani kazenski tribunali, komisija za mednarodno pravo, mednarodno kazensko sodišče, rimski statut, stalno mednarodno kazensko sodišče, vojna hudodelstva
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2019; Ogledov: 4691; Prenosov: 113
Celotno besedilo (402,40 KB) |
8. |
9. |
10. Od humanitarne intervencije do odgovornosti zaščititi : magistrsko deloMatej Puc, 2013, magistrsko delo Ključne besede: humanitarna kriza, humanitarna intervencija, odgovornost zaščititi, OZN, genocid, etnično čiščenje, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva, ICISS
Objavljeno v ReVIS: 06.08.2018; Ogledov: 5648; Prenosov: 186
 Celotno besedilo (279,73 KB) |
