1. Vpliv redne fizioterapevtske obravnave pri oskrbovancih po možganski kapi na hitrost hoje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaAna Mlinarič, 2025, diplomsko delo Opis: Motnje hoje predstavljajo eno najpogostejših in klinično najpomembnejših posledic možganske kapi, saj pomembno vplivajo na funkcionalno samostojnost, kakovost življenja ter povečujejo tveganje za padce pri starostnikih. Fizioterapevtska obravnava ima ključno vlogo pri izboljšanju hoje, saj prispeva k večji varnosti gibanja in povečanju hitrosti hoje, kar omogoča boljšo vključenost v vsakodnevne aktivnosti. Namen raziskave je bil preveriti, ali redna, ciljno usmerjena fizioterapevtska obravnava v institucionalnem okolju prispeva k izboljšanju hitrosti hoje in varnosti gibanja pri oskrbovancih po možganski kapi. V raziskavo je bilo vključenih osem preiskovancev, od katerih jih je bilo zaradi nepredvidenih okoliščin v končno analizo vključenih šest. Vsi vključeni preiskovanci niso bili vešči samostojne hoje. Za kvantitativno oceno hoje je bil uporabljen časovno merjeni test hoje na 10 metrov, varnost hoje in stopnja potrebne pomoči pa sta bili spremljani z opisno analizo. Rezultati so pokazali, da se je pri vseh preiskovancih izboljšala hitrost hoje, varnost gibanja in zmanjšala odvisnost od zunanje pomoči. Opazne so bile tudi pozitivne spremembe v vzorcu hoje in posturalni kontroli. Zaključek raziskave potrjuje, da redna in strukturirana fizioterapevtska obravnava pomembno prispeva k funkcionalnim izboljšavam tudi v poznejši fazi rehabilitacije po možganski kapi ter ima pomembno vlogo pri ohranjanju mobilnosti starostnikov v institucionalnem okolju.
Ključne besede: možganska kap, starostniki, motnje hoje, hitrost hoje, varnost hoje
Objavljeno v ReVIS: 16.09.2025; Ogledov: 214; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (1,86 MB) |
2. Modernizacija posebne policijske enote z ustanovitvijo postaje posebne policijske enote : magistrsko deloMiha Ajtnik, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava organiziranost in položaj Posebne policijske enote znotraj sistema Slovenske policije. Obravnava potrebo po ustanovitvi in uporabi dobro izurjene policijske enote kot tudi zgodovinski razvoj Posebne policijske enote v Sloveniji. V naši soseščini in tudi pri nas se pojavlja vse več varnostno pomembnih in kritičnih dogodkov, ki vplivajo tako na trenutno stanje varnosti v državi kot tudi na sam varnostni sistem Republike Slovenije. Zaradi varnostnih okoliščin je neizbežno potrebna modernizacija organiziranosti Posebne policijske enote. Le tako bo Posebna policijska enota ustrezno pripravljena, opremljena in usposobljena za odzivanje na varnostno pomembne in kritične dogodke v najkrajšem možnem času. Magistrsko delo obravnava ključni element za sodobno, hitro in uspešno delovanje Posebne policijske enote, to je modernizacija organiziranosti posebne policijske enote v samostojno policijsko postajo znotraj policijske uprave. V magistrskem delu so prikazana tako raziskovalna vprašanja kot tudi rešitve na zastavljena raziskovalna vprašanja. Za dosego vseh potrebnih rezultatov magistrskega dela so bile v magistrskem delu uporabljene posamezne znanstvene metode, ki so pripeljale avtorja do želenih rezultatov. Cilj magistrskega dela je ugotoviti učinkovitost modernizacije organiziranosti Posebne policijske enote za boljše in hitrejše delovanje. Cilj je tudi ugotoviti, kako organizacija prilagaja svojo organiziranost ob pojavi nalezljivih bolezni. Namen magistrskega dela je tudi ugotoviti, da je modernizacija organiziranosti Posebne policijske enote resnično pomembna za zagotavljanje dovolj visoke stopnje varnosti na posameznih območjih v Sloveniji in tudi na celotnem ozemlju Republike Slovenije, vključno z vplivi na sam sistem zagotavljanja nacionalne varnosti. Učinkovito in hitro odzivanje na varnostno pomembne in kritične dogodke namreč rešuje življenja.
Ključne besede: policija, posebna policijska enota, modernizacija, organiziranost, hitrost odzivanja, kritična situacija, zgodovinski razvoj, »amok«, nalezljiva bolezen, prilagajanje organiziranost
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 1816; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,55 MB) |
3. Primerjava montažne in klasične gradnje hiše : magistrsko deloPetra Kravanja, 2011, magistrsko delo Ključne besede: gradnja, montažna gradnja, klasična gradnja, montažna hiša, bivalno udobje, potres, požar, življenjska doba, hitrost gradnje, lokacija
Objavljeno v ReVIS: 23.07.2020; Ogledov: 4280; Prenosov: 116
Celotno besedilo (2,39 MB) |
4. Arbitraža in njena prednost pred sodnim postopkom : diplomsko deloAnja Kostanjevec, 2013, diplomsko delo Ključne besede: arbitraža, sodni zaostanki, pravica do sojenja v razumnem roku, hitrost, arbiter, arbitražni senat, stroški, moč pravnomočne sodne odločbe, priložnostna arbitraža, institucionalna arbitraža
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2019; Ogledov: 3433; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,45 MB) |
5. Posebnosti prekrškovnega postopka pri skritih meritvah hitrosti : magistrsko deloJure Plečnik, 2018, magistrsko delo Opis: Hitrost je v Sloveniji že mnogo let še vedno najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Z uveljavitvijo Zakona o občinskem redarstvu v letu 2006 lahko govorimo o novem represivnem organu, katerega pristojnost zajema tudi izvajanje meritev hitrosti. Zakonodajalec pa je pri pisanju zakona poskrbel tudi za manjše presenečenje, ki še danes bega tako prekrškovne organe kot tudi strokovno javnost, saj je v določbe Zakona o pravilih cestnega prometa zapisal, da lahko občinski redarji meritve hitrosti izvajajo izključno s samodejnimi napravami in sredstvi za nadzor prometa, s katerimi se prekrški slikovno dokumentirajo, pri tem pa nimajo pravice ustaviti voznika.To dejstvo se je skozi prakso prekrškovnih organov večkrat pokazalo kot neustrezno, saj so postopki obravnave prekrškov pri takšnem izvajanju meritev hitrosti zelo specifični in se bistveno razlikujejo od običajnih postopkov izvajanja meritev hitrosti, ki jih v praksi največkrat izvaja policija, kjer je kršitelj ustavljen na samem kraju storitve prekrška in je s kršitvijo in sankcijami za prekršek seznanjen takoj. Zaradi dejstva, da pri takšnem izvajanju meritev hitrosti kršitelji niso takoj seznanjeni s storjenim prekrškom, so takšne meritve hitrosti med prekrškovnimi organi dobile vzdevek "skrite meritve hitrosti".Neučinkovitost pri umirjanju hitrosti je v Sloveniji očitna, saj hitrost kot glavni vzrok za prometne nesreče z najhujšimi posledicami še vedno predstavlja največji problem pri zagotavljanju varnosti v cestnem prometu. Magistrsko delo obravnava posebnosti prekrškovnega postopka pri skritih meritvah hitrosti ter pravno ureditev z vidika dveh prekrškovnih organov, policije in občinskega redarstva. Problematika je predstavljena predvsem s stališča prometne varnosti, kjer ugotavljamo tudi,kakšna je sama učinkovitost izvajanja skritih meritev hitrosti v praksi. Na podlagi teh ugotovitev je možno oblikovati ustrezne pravne norme in pripraviti oceno o možnosti spremembe zakonodaje, ki bi učinkovito pripomogla k izboljšanju prometne varnosti v cestnem prometu in zmanjšanju števila smrtnih žrtev prometnih nesreč.
Ključne besede: hitrost, prekrškovni organi, meritve hitrosti, občinska redarstva, policija
Objavljeno v ReVIS: 06.08.2018; Ogledov: 4601; Prenosov: 225
Celotno besedilo (1,18 MB) |
6. |
