Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Predstavitev odločitev Meddržavnega sodišča v Haagu o imuniteti diplomatov in državnih funkcionarjev : diplomsko delo
Tim Bučan, 2021, diplomsko delo

Opis: Avtor se v svojem diplomskem delu loti vprašanja imunitete diplomatov in visokih državnih funkcionarjev, predvsem pred kazensko jurisdikcijo tujih držav. Na začetku dela avtor najprej predstavi nekatere osnovne pojme, katerih opredelitev in razumevanje je po mnenju avtorja ključno za razumevanje obravnavane teme. Samo jedro diplomskega dela sestavljajo predstavitve in obravnavanja nekaterih bolj odmevnih odločitev Mednarodnega sodišča v Haagu v povezavi s problematiko imunitete visokih državnih funkcionarjev. Obravnavani primeri v diplomskem delu so: Arrest warrant case, (Demokratična Republika Kongo v. Belgija, 2002), Certain Questions of Mutual Assistance in Criminal Matters (Džibuti v. Francija, 2008), Immunities and Criminal Proceedings (Ekvatorialna Gvineja v. Francija, 2018) in Jurisdictional Immunities of the State (Nemčija v. Italija; posreduje Grčija, 2012). Vse štiri primere avtor najprej kratko povzame, nato pa se poglobi v odločitve sodišča, pri čemer se fokusira predvsem na vprašanja imunitete pred kazensko jurisdikcijo tujih držav in njenih upravičencev. V nadaljevanju s primerjalno metodo navede skupne točke v odločitvah Meddržavnega sodišča v Haagu, ter morebitne divergence med njimi. Pri tem, kot delno tudi med samo analizo primerov, si avtor pomaga z različnimi relevantnimi pravnimi akti kot tudi strokovno literaturo. Končno avtor povzame ugotovitve, do katerih je prišel z analizo omenjenih primerov, ter poda svoje mnenje glede obravnavane problematike.
Ključne besede: imuniteta, diplomati, državni funkcionarji, odločitve Meddržavnega sodišča v Haagu, kazenska jurisdikcija tujih držav, mednarodno običajno pravo
Objavljeno v ReVIS: 31.03.2022; Ogledov: 2504; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (472,37 KB)

2.
Mednarodni rezidualni mehanizem za kazenski sodišči : magistrsko delo
Ema Gaber, 2021, magistrsko delo

Opis: Po obdobju, poznanem po ustanavljanju številnih različnih ad hoc mednarodnih kazenskih sodišč in tribunalov, smo sedaj priča novemu obdobju, v katerem ta sodišča postopoma zapirajo svoja vrata. Čeprav so uspešno opravljala svoje delo, nekaterim izmed njih v predvidenem roku trajanja vseeno ni uspelo opraviti vsega, kar jim je bilo zadano. Sčasoma so postala prevelika in stroškovno prevelik zalogaj za količino dela, ki jim je ostala. To je vodilo do oblikovanja in ustanavljanja novih, posebnih institucij, zadolţenih, da kot nasledniki teh sodišč dokončajo njihovo delo. Eno izmed prvih tovrstnih institucij predstavlja Mednarodni rezidualni mehanizem za kazenski sodišči, ki ga splošno sprejeto skrajšano poimenujemo Mehanizem. Leta 2010 je bil kot majhna, začasna in učinkovita institucija ustanovljen, da izvršuje temeljne funkcije Mednarodnih kazenskih sodišč za Jugoslavijo in Ruando. Zasnova, organizacija in delovanje Mehanizma, kljub nekaterim razlikam, namenjenim zagotavljanju Mehanizma kot majhne in učinkovite strukture, izraţajo očiten namen zagotavljanja kontinuitete njegovih dveh predhodnic. Kljub temu, da je Mehanizem produkt natančnega načrtovanja, njegovi snovalci nekaterih zadev niso uredili ali celo niso mogli predvideti. Neurejeno je ostalo vprašanje teţe, ki naj jo Mehanizem pripisuje sodni praksi in precedensom svojih dveh predhodnic, kar je bistvenega pomena za zagotavljanje kontinuitete in ohranjanje njune zapuščine. Mehanizmu je bilo prepuščeno, da se sam opredeli glede vprašanja, kolikšen pomen bi moral oziroma bo pripisoval praksi in precedensom teh dveh sodišč. Drugo, tisto nepredvidljivo zadevo pa je predstavljala aretacija sodnika Akaya, ki je kot sodnik Mehanizma uţival diplomatsko imuniteto, kar je močno vplivalo na Mehanizem in mednarodno kazensko sodstvo.
Ključne besede: mehanizem, Mednarodni kazenski sodišči, kontinuiteta, sodna praksa, diplomatska imuniteta
Objavljeno v ReVIS: 05.01.2022; Ogledov: 2500; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

3.
Odgovornost poslancev Državnega zbora : diplomsko delo
Špela Svetlin, 2021, diplomsko delo

Opis: Slovenija je mlada država, ki je postala suverena in neodvisna leta 1991. S prehodom v nov politični sistem se je na novo oblikoval parlament kot osrednji zakonodajni in predstavniški organ. Diplomska naloga opredeljuje odgovornost poslancev državnega zbora, kjer je poudarek namenjen sklicevanju na poslansko imuniteto, ki zagotavlja poslancem nemoteno in svobodno delovanje v dobro vseh državljanov. S tem, ko je zagotovljeno nemoteno delo poslancev, je posledično zagotovljeno nemoteno delo predstavniškega telesa. Rdeča nit naloge se vrti okoli vprašanja, ali je bila imuniteta v preteklosti vselej uporabljena upravičeno, ali so tudi zlorabljali sklicevanje nanjo in njeno podeljevanje. Podrobneje je predstavljeno tudi sklicevanje na poslansko imuniteto v posameznih mandatnih obdobjih, pravna ureditev poslanske imunitete in predlogi za spremembo 83. člena ustave. Pomembno novost glede dela poslancev je Etični kodeks poslancev, ki ima zametke že iz leta 1993 in je bil sprejet junija 2020. Besedilo kodeksa temelji na petih načelih. Ta načela so ugled in integriteta, lojalnost, pravičnost in poštenost, odgovornost – tudi okoljska ter dostojnost in spoštljivost. Naloga vključuje primerjalno pravni pristop, s katerim je prikazan način naše ureditve. Za primerjavo je predstavljen način uporabe imunitete v novonastalih evropskih državah. To so Hrvaška, Madžarska, Slovaška, Češka, Poljska in v državah, kjer je parlamentarni sistem že dlje prisoten: Italija, Grčija, Francija, Velika Britanija in Nemčija.
Ključne besede: odgovornost, državni zbor, poslanec, mandat, imuniteta, ustava
Objavljeno v ReVIS: 05.01.2022; Ogledov: 2436; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (641,62 KB)

4.
5.
6.
Kazenska odgovornost visokih državnih predstavnikov : diplomsko delo
Manuel Stankić, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega področje kazenske odgovornosti visokih državnih predstavnikov na nacionalnem in mednarodnem področju, to je predvsem kazenska odgovornost pred tujo sodno oblastjo oziroma jurisdikcijo, torej, kazenska odgovornost pred tujimi sodišči. V delu je zajet zgodovinski razvoj imunitete, prav tako pa bomo spoznali nosilce javnih funkcij, način in trajanje njihovih imunitet in morebitni odvzem imunitete. Pretežni del naloge je osredotočen na kazensko odgovornost visokih državnih predstavnikov pred tujo jurisdikcijo, zato je v tem delu obširnejše obrazložena imuniteta, ki ščiti nosilce imunitet pred kazenskim pregonom, personalna in materialna imuniteta, obseg imunitete ter moţne izjeme. Pomembni so funkcionarji, ki imajo imuniteto iz mednarodnega običajnega prava, kakor je tudi pomembno delo Komisije za mednarodno pravo ILC (International Law Commission) strokovnih poročevalcev R. A. Kolodkina in C. Escobar Hernandez, ki sta s svojimi poročili pripomogla k razvoju prava v smeri kodifikacije prava na področju kazenske odgovornosti pred tujo jurisdikcijo. Prav tako bomo spoznali pomen personalne in materialne imunitete. Skozi diplomsko delo ugotavljam oziroma potrjujem hipotezo, da kazenska odgovornost visokih drţavnih predstavnikov pred tujo jurisdikcijo ni popolnoma kodificirana. V zadnjem delu naloge opišem najteţje oziroma najhujše mednarodne zločine in omenim primer, ko je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu prvič v svoji zgodovini izdalo nalog za aretacijo sudanskega predsednika Al Bashirja, ki ima po mednarodnem običajnem pravu imuniteto rationae personae.
Ključne besede: visoki državni predstavniki, kazenska odgovornost, imuniteta
Objavljeno v ReVIS: 04.04.2019; Ogledov: 3567; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (766,87 KB)

7.
Nujnost privilegijev in imunitet diplomatskih predstavništev in predstavnikov : diplomsko delo
Lina Janjić, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti nujnost in potrebnost diplomatskih privilegijev in imunitet ter poskušati odgovoriti na vprašanje, ali bi slednje lahko skrčili, omejili ali celo ukinili. V prvem delu diplomske naloge najprej spoznamo pojem diplomacije in njen razvoj. Ugotovimo, da so se diplomatski privilegiji in imunitete pojavili že zelo zgodaj s pojavom prvih civilizacij, se razvijali skozi zgodovino in končno si ogledamo še sodobno kodifikacijo s poudarkom na Dunajski konvenciji o diplomatskih odnosih. Na primerih spoznavamo zlorabo in nespoštovanje diplomatskih privilegijev in imunitet in se sprašujemo, kako zlorabe omejiti. Na podlagi teoretičnih del in praktičnih primerov sklenem, da je kljub občasnim zlorabam institut diplomatskih privilegijev in imunitet nepogrešljiv za nemoteno in objektivno delo diplomatov. Menim, da bi s poseganjem vanje hudo prizadeli delovanje diplomacije.
Ključne besede: diplomacija, diplomatski privilegij, diplomatska imuniteta, zloraba imunitete, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 04.02.2019; Ogledov: 3329; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh