1. Ekonometrična primerjalna analiza agregatnih spremenljivkLuka Cerjak, 2026, diplomsko delo Opis: Raziskava obravnava vpliv izbranih agregatnih makroekonomskih spremenljivk na gibanje cen električne energije v treh evropskih državah: v Sloveniji, Norveški in v Španiji. V ospredju raziskave so spremenljivke BDP na prebivalca, inflacija, stopnja brezposelnosti in povprečna bruto plača kot ključni agregati gospodarske uspešnosti. S pomočjo enostavne in multiple regresijske analize je bila preverjena njihova povezanost s cenami električne energije v obdobju med 2007 in 2023, ki ga zaznamujejo globalna finančna kriza, pandemija in električna kriza.
Rezultati kažejo, da je inflacija v vseh treh državah najmočnejši in statistično značilen dejavnik, ki vpliva na rast cen elektrike. Vloga BDP-ja in plač je izrazitejša v Sloveniji in Norveški, medtem ko se v Španiji kot odločilen dejavnik izkazuje predvsem inflacijski pritisk. Brezposelnost nima potrjenega vpliva v nobeni izmed držav. Analiza potrjuje, da se med državami odražajo strukturne razlike v gospodarskih in energetskih modelih, hkrati pa razkriva univerzalne vzorce, ki povezujejo gibanje inflacije in cen električne energije.
Ugotovitve imajo dvojno vrednost, in sicer znanstveno, saj razširjajo razumevanje povezav med makroekonomskimi agregati in tokom električne energije, poleg znanstvene pa tudi praktično, saj nudijo osnovo za oblikovanje politik, ki bi zagotavljale večjo stabilnost cen in odpornost gospodarstev.
Ključne besede: makroekonomske spremenljivke, cena električne energije, inflacija, regresijska analiza, primerjalna ekonomija.
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2026; Ogledov: 195; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (2,35 MB) |
2. Vpliv inflacije na javni dolg v SlovenijiUrška Peršič Didovič, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava odvisnost med inflacijo in javnim dolgom ter njun vpliv na makroekonomsko stabilnost in gospodarsko aktivnost. Inflacija kot eden ključnih kazalnikov gospodarskega stanja pomembno vpliva na kupno moč, potrošnjo in investicije, medtem ko javni dolg odraža finančno politiko države in njeno sposobnost upravljanja s proračunskimi viri. V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni makroekonomski vidiki inflacije, njeni dejavniki in vpliv na gospodarske kazalnike, vloga monetarne politike pri njenem obvladovanju in pojav deflacije. Poseben poudarek je namenjen analizi gospodarskih učinkov inflacije v Sloveniji in državah Evropske unije. Nadalje je obravnavan javni dolg, pri čemer so analizirani njegovi vzroki, gibanje, struktura in zakonodajni okviri zadolževanja ter načini učinkovitega upravljanja. Empirični del magistrskega dela temelji na analizi podatkov o inflaciji in javnem dolgu v Sloveniji v obdobju od leta 1995 do leta 2024. Namen raziskave je bil proučiti razmerje med rastjo javnega dolga in inflacijo ter vpliv državnega zadolževanja na cenovno stabilnost in gospodarsko politiko. Z uporabo regresijske analize so bile analizirane ključne makroekonomske spremenljivke, identificirani vplivi inflacije na obseg in strukturo javnega dolga ter ocenjene posamezne kategorije javne porabe glede na njihov vpliv na zadolževanje države. Rezultati raziskave potrjujejo, da obstaja pomembna odvisnost med inflacijskimi pritiski in dinamiko javnega dolga, kar poudarja pomen usklajenega delovanja fiskalne in monetarne politike za dolgoročno stabilnost slovenskega gospodarstva. Na koncu magistrskega dela so podani predlogi za izboljšave, med katerimi je poudarjena potreba po oblikovanju proaktivne fiskalne politike, ki bi v obdobjih višje inflacije omogočala učinkovitejše upravljanje javnega dolga in prispevala k večji fiskalni stabilnosti države.
Ključne besede: inflacija, javni dolg, monetarna politika, cenovna stabilnost, zadolževanje.
Objavljeno v ReVIS: 24.03.2026; Ogledov: 448; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,09 MB) |
3. Cene kriptovalut in plemenitih kovin v odnosu z inflacijo : analiza obdobja 2020-2024Viviana Kukar, 2025, magistrsko delo Opis: Investiranje je pomembno, saj omogoča ohranjanje ali povečanje vlagateljevega premoženja. Med različnimi vrstami investicij, kot so na primer realne, finančne, investicije v razvoj in raziskave, v znanje ter v pridobivanje kupcev, imajo v zadnjem obdobju vse pomembnejšo vlogo investicije v kriptovalute in plemenite kovine. Tveganje pri investiranju je seveda odvisno od donosnosti posamezne naložbe – višja kot je ta, večje je tveganje in obratno. Dejstvo pa je, da določenih situacij v procesu vlaganja oz. investiranja ne moremo predvideti in zato vselej tvegamo. Primer ene takšnih situacij je na primer inflacija. V Sloveniji jo uspešno ohranjamo pod inflacijskim ciljem vse do izbruha epidemije covid-19. Leta 2021 na njeno vrednost občutno in očitno vpliva še začetek rusko-ukrajinske vojne. Slednja ima vpliv tudi na padec vrednosti bitcoina – prve, najbolj poznane in najpomembnejše kriptovalute. Poleg sprememb v gospodarstvu na vrednosti kriptovalut vplivajo tudi odločitve vlade, davčne uredbe, novice, družbeni mediji itd. V primerih, ko kriptovalute niso omejene, ima na njihovo vrednost vpliv tudi inflacija. Bitcoin in ethereum nista take vrste kriptovaluti, saj sta količinsko omejeni, zato investiranje vanje lahko premoženje posameznika obvaruje pred inflacijo. Enako velja tudi pri investiranju v plemenite kovine, predvsem v zlato, srebro in platino. Na podlagi teoretičnih izhodišč v empiričnem delu ugotavljamo, kakšna je povezava med vrednostjo inflacije ter vrednostjo bitcoina, kako na njegovo mesečno donosnost vpliva rusko-ukrajinska vojna, kako se razlikujeta variabilnosti mesečne donosnosti ethereuma in srebra ter kakšne so povprečne mesečne donosnosti bitcoina, ethereuma, zlata, srebra in platine med leti 2020 in 2024.
Ključne besede: naložbe, inflacija, kriptovalute, plemenite kovine, rusko-ukrajinska vojna
Objavljeno v ReVIS: 01.10.2025; Ogledov: 1037; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,27 MB) |
4. Vpliv inflacije na potrošnjo gospodinjstev v SlovenijiSara Požun, 2025, diplomsko delo Opis: Inflacija predstavlja enega najpomembnejših makroekonomskih pojavov, ki neposredno vplivajo na potrošnjo gospodinjstev. Ob prisotnosti inflacije potrebujejo za isto količino dobrin in storitev več denarja, kar zmanjšuje njihovo kupno moč. To posledično vpliva na potrošniške navade in spreminja vedenje potrošnikov. S potrošnjo je tesno povezan tudi bruto domači proizvod (v nadaljevanju BDP). Višja raven potrošnje spodbuja, medtem ko upad potrošnje lahko zavira gospodarsko rast in s tem BDP. Na potrošnjo gospodinjstev v Sloveniji so vplivali tudi izredni dogodki, kot sta epidemija COVID-19 ter vojna v Ukrajini, saj sta povzročili povečano gospodarsko negotovost in spremembe cen.
V diplomski nalogi obravnavamo vpliv inflacije na potrošnjo gospodinjstev v Sloveniji. V teoretičnem delu predstavljamo temeljne pojme in značilnosti inflacije, BDP-ja in potrošnje, pri čemer se osredotočamo na njihove vzroke, posledice, medsebojne vplive ter učinke na gospodarstvo in gospodinjstva. V empiričnem delu smo analizirali podatke o gospodarskih kazalnikih za obdobje 2016–2023 ter jih prikazali v obliki grafov. Na podlagi vrednosti posameznih spremenljivk smo v statističnem programu PSPP izvedli bivariantno linearno regresijo z dvema različnima neodvisnima spremenljivkama. Dobljene rezultate smo interpretirali ter na njihovi osnovi preverili zastavljene raziskovalne hipoteze.
Ključne besede: Potrošnja gospodinjstev, inflacija, bruto domači proizvod, potrošniško vedenje, bivariantna linearna regresija.
Objavljeno v ReVIS: 01.10.2025; Ogledov: 1161; Prenosov: 54
Celotno besedilo (669,02 KB) |
5. Sodobna problematika odkrivanja in preprečevanja kartelnih sporazumov : magistrsko deloJan Bojović, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo ima namen bralcu pojasniti osnovne značilnosti kartelnih sporazumov; kaj sploh so, kako nastanejo ter kako vplivajo na gospodarstvo in potrošnike v sodobnem času. Kartel oziroma kartelni sporazum pomeni sporazum o usklajenem ravnanju ali sklepih podjetniških združenj, katerih namen je usklajevanje njihovega konkurenčnega ravnanja na trgu ali vplivanje na relevantne dejavnike konkurence s praksami, kot so določanje ali usklajevanje nakupnih ali prodajnih cen ali drugih pogojev trgovanja, vključno s pravicami intelektualne lastnine, razdelitev proizvodnih ali prodajnih kvot, delitev trgov in kupcev, dogovorjeno oddajanje ponudb, omejitve pri uvozu ali izvozu ali protikonkurenčni ukrepi zoper druga konkurenčna podjetja. Skupno ravnanje podjetij, ki lahko omejuje konkurenco, povzroča višje cene ali ovira vstop drugih podjetij na trg, je nezakonito. Takšni sporazumi se lahko štejejo za nezakonite, kadar konkurenti sodelujejo v taki meri, da njihovo delovanje ni več neodvisno, ali kadar sodelovanje konkurentom omogoča, da skupaj kopičijo tržno moč. Osrednje vprašanje, na katerega želi magistrsko delo podati odgovor, je vprašanje, ali je trenutna zakonodaja primerna za boj proti kartelnim sporazumom v sodobnem ekonomskem okolju, ki se mu prilagajata tudi narava in način delovanja kartelov. V magistrskem delu bosta izpostavljena predvsem i) delovanje kartelnih sporazumov, ki vplivajo na višanje cene izdelkov in storitev, v obdobju visoke inflacije na trgu, in ii) delovanje kartelnih sporazumov s pomočjo računalniških algoritmov, ki podjetjem olajšajo doseganje in ohranjanje tajnih dogovorov brez formalnega sporazuma ali človeške interakcije. Tipičen primer so algoritmi, ki samodejno prilagajajo (višajo) cene izdelkov glede na cene konkurentov. Postavljene hipoteze bodo v magistrskem delu preverjene s pomočjo deskriptivne in primerjalne metode, ki se bo izrazila predvsem v analizi sodne prakse organov v Sloveniji in EU. Podjetja vedno iščejo načine, kako zmanjšati konkurenco na trgu. Izhajajoč iz zgoraj opisane problematike bo namen magistrskega dela opredeliti se do vprašanja, ali je trenutna zakonodaja primerna za prepoznavanje kartelnega delovanja v negotovih ekonomskih časih in za prepoznavanje novih oblik kartelnih delovanj v digitalnem svetu. Na podlagi odgovora na to problematiko se lahko razvije misel o tem, kako prilagoditi konkurenčno zakonodajo oziroma ali je to sploh potrebno.
Ključne besede: kartelni sporazum, kartel, inflacija, računalniški algoritmi, konkurenca, podjetje, Slovenija, Evropska unija, omejevalni sporazumi, horizontalni in vertikalni kartelni sporazumi
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2023; Ogledov: 2378; Prenosov: 44
Celotno besedilo (775,78 KB) |
6. Analiza vplivnih dejavnikov na cene nepremičnin : magistrsko deloNiko Maučec, 2021, magistrsko delo Opis: Konec leta 2008 se je finančna kriza, ki jo je povzročil zlom nepremičninskega trga v ZDA, razširila po vsem svetu in v veliki meri vplivala na razvoj gospodarstva. Krizo je sprožil propad hipotekarnega trga posojil v ZDA, zlom pa je prizadel tudi evropske države, vključno z razvitimi državami, kot so Avstrija, Finska, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Nizozemska, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo. Tudi v Sloveniji smo krizo močno občutili. Finančna kriza je povzročila velik padec cen nepremičnin, nato pa je trajalo precej časa, da so se cene ustalile, šele zadnjih nekaj let pa spet opažamo njihovo rast. Na oblikovanje cen nepremičnin vplivajo različni dejavniki, ta analiza pa zajema BDP na prebivalca, obrestne mere in inflacijo. Ko so obrestne mere nizke, narašča zadolževanje, cene nepremičnin pa rastejo, kar bi lahko povzročilo nastanek novega mehurčka na nepremičninskem trgu. Splošno povišanje cen, ki je posledica inflacije, lahko vpliva tudi na cene nepremičnin, kar pomeni, da se cene po navadi zvišajo za določeno stopnjo inflacije. Vpliv omenjenih dejavnikov na cene nepremičnin je potrjen v nekaterih znanstvenih in strokovnih študijah, ki smo jih predstavili v magistrskem delu. V njem pa smo s pomočjo regresijskega modela dokazali statistično pomemben vpliv BDP na prebivalca ter obrestnih mer na oblikovanje cen nepremičnin. Statistično pomemben vpliv inflacije v raziskavi ni bil potrjen. Prav tako smo ugotovili, da je vpliv analiziranih dejavnikov na slovenskem trgu drugačen, kot je vpliv istih dejavnikov na evropskih nepremičninskih trgih. Zato ugotavljamo, da slovenski nepremičninski trg ni popolnoma primerljiv z razvitimi nepremičninskimi trgi.
Ključne besede: nepremičnine, oblikovanje cen, BDP na prebivalca, obrestne mere, inflacija
Objavljeno v ReVIS: 24.03.2022; Ogledov: 4223; Prenosov: 0 |
7. |
8. |
