Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Vročinski krči predstavljajo najpogostejšo obliko krčev pri otrocih in se praviloma pojavijo ob povišani telesni temperaturi, ki preseže 38 °C. Največkrat jih zasledimo pri malčkih, starih med šestim mesecem in petim letom starosti, pri čemer je pojavnost največja v zgodnjem otroštvu. To stanje starši pogosto dojemajo kot resno in življenjsko ogrožajoče, zato so ob napadih praviloma zelo prestrašeni. Prav zaradi tega je bistveno, da imajo izvajalci zdravstvene nege ustrezno strokovno znanje, ki jim omogoča pravočasno prepoznavo simptomov, pravilno ukrepanje ter učinkovito izobraževanje staršev in družin. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v stališča izvajalcev zdravstvene nege glede preprečevanja vročinskih krčev pri otrocih ter ugotoviti, kako sami zaznavajo in obravnavajo tovrstne primere v praksi. Metode: Raziskava je bila zasnovana v okviru kvantitativnega raziskovalnega pristopa in izvedena z uporabo opisne metode dela. Empirični del temelji na obdelavi primarnih in sekundarnih podatkovnih virov. Kot glavno tehniko zbiranja podatkov smo uporabili anketiranje, v katerem je sodelovalo 103 izvajalcev zdravstvenih storitev. Poleg tega smo pregledali domačo in tujo strokovno literaturo ter se oprli na bibliografske in znanstvene baze, kot so Cobiss, PubMed in SpringerLink. Rezultati: Izsledki ankete kažejo, da izvajalci zdravstvene nege najpogosteje kot značilne simptome vročinskih krčev prepoznavajo zategovanje mišic, trzanje celotnega telesa, neodzivnost in ohlapnost. Manj pogosto pa poročajo o znakih, kot so bledica, pomodrenje, obračanje oči in posamezni trzljaji udov. Pri ukrepanju ob povišani telesni temperaturi se najpogosteje poslužujejo antipiretičnih svečk, zagotavljanja ustreznih pogojev v prostoru in spodbujanja hidracije, redkeje pa uporabijo obkladke ali mlačne kopeli. Ob nastopu krča zdravstveni delavci običajno znižujejo temperaturo, obveščajo pediatra in ob dalj časa trajajočih napadih uporabijo zdravilo Stesolid. V primeru prvih napadov ali znakov dihalne stiske ter poškodb otroka je stik s pediatrom nujen. Kot preventivo najpogosteje navajajo spremljanje telesne temperature in pravočasno uporabo zdravil za zniževanje vročine. Večino znanja o tej problematiki pridobivajo iz strokovne literature ter različnih izobraževanj, medtem ko spletni viri in osebne izkušnje staršev predstavljajo redkejši vir informacij. V praksi pa se večina anketiranih s tovrstnimi primeri srečuje redko oziroma le občasno. Razprava: Analiza raziskave je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege razpolagajo z razmeroma visokim znanjem o ukrepanju pri vročinskih krčih, kljub temu pa številni avtorji opozarjajo, da je področje izobraževanja ključno za zagotavljanje ustrezne obravnave. Pregled literature kaže, da so različne oblike izobraževalnih pristopov učinkovite in da prispevajo k boljši pripravljenosti zdravstvenih delavcev. Pomembno je poudariti, da je stalno izpopolnjevanje znanja nujno, saj se smernice na tem področju hitro razvijajo, izvajalci pa morajo zagotavljati kakovostno, varno in sodobno obravnavo otrok ter njihovih družin.
Ključne besede: vročinski krči, povišana telesna temperatura, otroci, izobraževanje staršev
Objavljeno v ReVIS: 21.12.2025; Ogledov: 146; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,35 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Z raziskavo smo na podlagi primerjalne analize delovanja Centrov za krepitev zdravja v Sloveniji in Litvi proučili učno motivacijo pacientov, ki so vključeni v proces zdravstvenovzgojne dejavnosti. Na takšen način smo določili stopnjo motivacije anketiranih, proučili dejavnike, ki vplivajo na njihovo učno motivacijo, proučili njihova mnenja o ustreznosti izobraževalnih vsebin in ugotovili, v kolikšni meri so se pripravljeni vseživljenjsko izobraževati za namen skrbi za lastno zdravje. Metoda: Pri raziskovanju smo uporabili deskriptivno metodo, metodo kompilacije, metodo komparacije, ki vključuje primerjanje navedenih dejstev, mnenj in pojavov, ter deduktivno metodo, s pomočjo katere smo na osnovi teoretičnih izhodišč in rezultatov ankete prišli do določenih spoznanj. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop, in sicer tehniko anketiranja. Ta tehnika nam omogoča raziskovanje in zbiranje podatkov, informacij ter stališč o obravnavanem področju na podlagi rezultatov ankete. Za potrebe empiričnega dela je vir podatkov pregled domače in tuje literature ter literarnih baz. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da so slovenski anketiranci bolj motivirani za izobraževanje kot litovski, hkrati pa tudi večino dejavnikov, ki vplivajo na učno motivacijo, ocenjujejo kot pomembnejše v primerjavi z Litovci. Oboji izobraževalne vsebine ocenjujejo kot ustrezne, slovenski anketiranci v primerjavi z litovskimi navajajo, da so pripravljeni več časa vložiti v izobraževanje za namen skrbi za lastno zdravje. Razprava: Slovenski in litovski pacienti so vplive dejavnikov na učno motivacijo in ustreznost programa v izobraževalnih zdravstvenih ustanovah ocenjevali zelo podobno, vendar kljub temu lahko opazimo razlike v pripravljenosti za učenje in željah po izboljšanju programov izobraževanja.
Ključne besede: Izobraževanje, učna motivacija, diplomirana medicinska sestra, center za krepitev zdravja, vseživljenjsko učenje.
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2025; Ogledov: 137; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Spolna vzgoja ni le posredovanje dejstev o človeški anatomiji in reprodukciji, temveč tudi razvijanje odgovornega odnosa do spolnosti, krepitev samozavesti in sposobnosti za vzpostavljanje varnih ter zdravih medosebnih odnosov; kot taka predstavlja ključni dejavnik pri preprečevanju spolno prenosljivih okužb. Spolno prenosljive okužbe imajo daljnosežne posledice za spolno in reproduktivno zdravje posameznikov ter povzročajo dolgotrajne stroške za zdravstveno varstvo v skupnosti. Uradno prijavljene stopnje teh bolezni pogosto podcenjujejo dejansko breme okužb, saj so številne spolno prenosljive bolezni asimptomatske, poleg tega je poročanje o njih pogosto pomanjkljivo. Metoda: Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo opredelili pomen spolne vzgoje, predstavili spolno prenosljive okužbe ter vlogo zdravstvenih delavcev pri njihovem preprečevanju. Podatke smo pridobili v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Google učenjak in ResearchGate. V empiričnem delu smo za raziskavo uporabili anketni vprašalnik; anketiranje smo izvedli prek spletne strani 1KA, povezavo smo udeležencem poslali po e-pošti. Anketni vprašalnik je vseboval demografska vprašanja in vprašanja za ugotavljanje trenutne ravni informiranosti in ozaveščenosti študentov ter vpliva spolne vzgoje na preprečevanje spolno prenosljivih okužb. V raziskavo so bili vključeni redni študenti 1. stopnje Univerze v Novem mestu, stari do 25 let. Zbrane podatke smo analizirali in statistično obdelali s programoma 1KA in SPSS. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 166 študentov, in sicer 67,3 % žensk in 32,7 % moških. Skoraj polovica študentov – 47,5 % – je obiskovala fakulteto za ekonomijo in informatiko, 35,6 % fakulteto za zdravstvene vede in 16,8 % fakulteto za strojništvo. Manj kot polovica študentov meni, da so dovolj informirani o spolno prenosljivih okužbah (SPO) in strategijah za njihovo preprečevanje, čeprav so pokazali dobro poznavanje teh bolezni. Večina študentov zelo pogosto ali vedno uporablja zaščito pri spolnem odnosu z neznanim partnerjem, se izogiba pogosti menjavi spolnih partnerjev, občasno obiskuje preventivne zdravstvene preglede ter se redko testira za SPO. Večino znanja o spolno prenosljivih okužbah so študenti pridobili na internetu, v šoli in od zdravstvenih delavcev. Po njihovem mnenju ima spolna vzgoja pomembno vlogo pri preprečevanju in omejevanju spolno prenosljivih okužb. Zdravstvene delavce dojemajo kot zaupanja vredne in kompetentne sogovornike pri temah, povezanih s spolnostjo. Razprava: Študenti Univerze v Novem mestu so sicer pokazali dobro znanje o spolno prenosljivih okužbah in strategijah za njihovo preprečevanje, a ostajajo vrzeli v tem znanju, ki jih je treba zapolniti. Univerza bi z uvedbo spolne vzgoje (ki je temeljnega pomena pri preprečevanju in omejevanju spolno prenosljivih okužb) kot obveznega predmeta v študijske programe ali z organizacijo izobraževalnih in informativnih dogodkov prispevala k spolnemu zdravju oziroma zmanjšanju pojavnosti spolno prenosljivih okužb med mladimi. Tako bi internet kot glavni vir informacij, in to v nekaterih primerih zavajajočih, nadomestili usposobljeni učitelji in zdravstveni delavci. Ključne besede: izobraževanje, spolna vzgoja, mladostniki, spolno prenosljive okužbe, preprečevanje spolno prenosljivih okužb, vloga zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: Ključne besede: izobraževanje, spolna vzgoja, mladostniki, spolno prenosljive okužbe, preprečevanje spolno prenosljivih okužb, vloga zdravstvenih delavcev.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 141; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,94 MB)

Opis: V današnjem digitalnem svetu je zaščita podjetij pred spletnimi napadi ključnega pomena za zagotavljanje uspešnega poslovanja organizacij. Magistrsko delo obravnava pomen in načine zaščite podjetij pred različnimi oblikami kibernetskih groženj, kot so napadi spletnega lažnega predstavljanja, napadi z izsiljevalsko programsko opremo in napadi porazdeljene zavrnitve storitve. Raziskava je izvedena z uporabo primerjalne analize primerov napadov in učinkovitosti zaščitnih ukrepov. Poudarek je na uporabi tehničnih rešitev, kot so sistemi za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov, požarni zidovi, sistemi za zaznavanje in preprečevanje vdorov, ter organizacijskih ukrepov, kot so izobraževanje zaposlenih, vzpostavitev varnostnih politik in ozaveščanje o kibernetskih tveganjih. Z analizo raziskav primerov napadov in primerjavo o učinkovitosti varnostnih ukrepov se je ugotovilo, da so podjetja z večnivojsko zaščito in rednim izobraževanjem zaposlenih manj izpostavljena spletnim napadom in imajo boljše možnosti za obvladovanje teh groženj. Ugotovitve kažejo na potrebo po celostni varnostni strategiji, ki vključuje tako tehnične kot organizacijske ukrepe. Namen dela je bil oceniti učinkovitost teh varnostnih ukrepov, predstaviti priporočila za izboljšanje zaščite podjetij, povečati ozaveščenost o pomenu kibernetske varnosti ter prispevati k boljšemu razumevanju groženj v digitalnem okolju. Rezultati raziskave kažejo, da so podjetja, ki vlagajo v napredne varnostne rešitve, uspešnejša pri preprečevanju kibernetskih napadov in zmanjšanju njihovih posledic.
Ključne besede: kibernetska varnost, podjetja, spletni napadi, sistem za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov, izobraževanje, varnostni ukrepi, zaščita podatkov
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 309; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,99 MB)

Ključne besede: kmetijstvo, izobraževanje, usposabljanje, program, strategija, financiranje, investicije
Objavljeno v ReVIS: 18.10.2025; Ogledov: 285; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,18 MB)