1. |
2. Vpliv umetne inteligence na študijski proces in poklicni razvoj študentov fizioterapije : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje FizioterapijaMaja Šurbek, 2026, magistrsko delo Opis: Uvod: Umetna inteligenca (UI) postaja nepogrešljiv del sodobnega izobraževanja in zdravstva, saj pomembno spreminja načine učenja, poučevanja in strokovnega razvoja. Temeljno izhodišče magistrskega dela je raziskati, kako študenti fizioterapije dojemajo, uporabljajo in vrednotijo vlogo UI v svojem študijskem procesu ter kako ta vpliva na njihovo motivacijo, strokovno rast in oblikovanje prihodnje poklicne identitete. Metode: Raziskava temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, s katerim smo preučevali stopnjo poznavanja, uporabo in dojemanje UI med študenti fizioterapije na Alma Mater Europaea. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, oblikovanim na podlagi pregleda relevantne literature in prilagojenim ciljem raziskave. V raziskavi je sodelovalo 207 študentov dodiplomskega študijskega programa Fizioterapija ter magistrskega študijskega programa Zdravstvene vede – smer fizioterapija. Zbrani podatki so bili statistično obdelani z uporabo opisne statistike in testiranja hipotez v programu IBM SPSS Statistics (verzija 27), pri čemer je bila statistična značilnost določena pri α = 0,05. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je uporaba UI med študenti fizioterapije razširjena, pri čemer se pogostost in načini uporabe razlikujejo glede na stopnjo študija in predhodno znanje o UI. Višja raven poznavanja UI ni nujno povezana z večjim zaupanjem v njen potencial, kar nakazuje na razvoj profesionalne refleksivnosti in etične občutljivosti med študenti. Pogostejša uporaba UI je bila povezana z učinkovitejšim učenjem, poglobljenim razumevanjem učne snovi ter večjo samostojnostjo in angažiranostjo študentov. Razprava/Zaključek: UI ima pomemben potencial v izobraževanju fizioterapevtov. Omogoča poglobljeno razumevanje vsebin, spodbuja refleksijo in kritično mišljenje ter krepi samostojnost študentov v študijskem procesu, hkrati pa kaže tudi pomemben potencial za uporabo v klinični praksi. Ključne besede: umetna inteligenca, fizioterapija, izobraževanje, učenje, motivacija Objavljeno v ReVIS: 25.05.2026; Ogledov: 155; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,29 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Digitalne kompetence učiteljev : osebni, profesionalni in kontekstualni dejavnikiJurka Lepičnik-Vodopivec, Špela Pugelj, 2026, pregledni znanstveni članek Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, izobraževanje na daljavo, digitalne kompetence, študenti zdravstvene nege, učitelji zdravstvene nege, zdravstvena nega, mnenja visokošolskih učiteljev, skupinski intervjuji, kvalitativna analiza besedila Objavljeno v ReVIS: 19.05.2026; Ogledov: 219; Prenosov: 2
Celotno besedilo (445,39 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Mnenja učiteljev zdravstvene nege o uporabi digitalne tehnologijeBojana Filej, Mojca Poredoš, Tamara Štemberger Kolnik, 2026, pregledni znanstveni članek Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, izobraževanje na daljavo, digitalne kompetence, študenti zdravstvene nege, učitelji zdravstvene nege, zdravstvena nega, mnenja visokošolskih učiteljev, skupinski intervjuji, kvalitativna analiza besedila Objavljeno v ReVIS: 19.05.2026; Ogledov: 182; Prenosov: 2
Celotno besedilo (417,76 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Zmote slovenskega izobraževalnega sistemaSrečo Zakrajšek, 2026, ni določena Opis: Gradivo kritično analizira ključne pomanjkljivosti slovenskega izobraževalnega sistema in opozarja, da ta kljub dobri dostopnosti in tradiciji ne dosega optimalnih rezultatov. Glavni problem je prevelik poudarek na količini znanja in premalo na njegovi uporabi v praksi, ter neupoštevanju razlik med posamezniki, zaradi česar učenci pogosto ne razvijejo ključnih kompetenc za življenje. Večina pomanjkljivosti in napak je posledica nekaterih zmotnih predpostavk in ravnanj, ki so zapisani v »dolgoročni« spomin našega izobraževalnega sistema in smo jih prevzeli kot samoumevne. V gradivu so predlagane premišljene spremembe, večja uporabo sodobnih tehnologij (tudi umetne inteligence), razvoj enotnega izobraževalnega portala, večja individualizacijo učenja ter šola kot del življenja. Cilj je ustvariti sistem, ki bo omogočal optimalen razvoj vsakega posameznika v prijetnem okolju in optimalno pripravljenost mladih na sodobno življenje. Ključne besede: šolstvo, izobraževanje, zmote, umetna inteligenca, kompetence, slovensko izobraževanje, osnovna šola, gimnazija, matura Objavljeno v ReVIS: 18.05.2026; Ogledov: 295; Prenosov: 87
Datoteka (457,34 KB) |
7. Vključevanje romskih otrok v izobraževalni sistem : primerjalna analiza Slovenije in sosednjih državMetka Drobnič, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vključevanje romskih otrok v izobraževalni sistem kot eno ključnih vprašanj uresničevanja načela enakih možnosti in socialne pravičnosti. Romski otroci v številnih evropskih državah že v zgodnjem otroštvu odraščajo v razmerah, ki jih zaznamujejo revščina, neustrezni bivalni pogoji, omejen dostop do predšolske vzgoje ter izkušnje segregacije in diskriminacije. Ti dejavniki pomembno vplivajo na njihov izobraževalni položaj in pogosto vodijo v slabše učne dosežke, zgodnji osip ter omejene možnosti za nadaljnje izobraževanje in socialno mobilnost. V magistrskem delu analiziramo pravni in institucionalni okvir vključevanja romskih otrok v izobraževalni sistem v Sloveniji ter ga primerjalno ovrednotimo z ureditvami in praksami na Hrvaškem in Madžarskem. Osredotočili smo se na presojo skladnosti nacionalnih politik z mednarodnimi in evropskimi obveznostmi, na vlogo zgodnje predšolske vzgoje, romskih pomočnikov ter na vpliv socialno-ekonomskih in prostorskih dejavnikov na pojav segregacije. Primerjalni pristop nam je omogočil prepoznavo razlik med formalno pravno ureditvijo in dejanskim izvajanjem vključujočih politik v posameznih državah. Ugotovitve raziskave kažejo, da formalni dostop do izobraževanja sam po sebi ne zagotavlja dejanske inkluzije romskih otrok. V vseh obravnavanih državah se kljub normativnim zavezam ohranjajo strukturne neenakosti, ki jih izobraževalni sistemi brezciljno usmerjenih in dolgoročno stabilnih ukrepov ne uspejo preseči. Kot glavni pogoji za izboljšanje izobraževalnih možnosti romskih otrok so se izkazale zgodnje intervencije, sistemska desegregacija, medsektorsko sodelovanje ter aktivna vloga lokalnih skupnosti. Magistrsko delo prispeva k razumevanju omejitev obstoječih politik in izpostavlja potrebo po učinkovitejšem povezovanju pravnih, izobraževalnih in socialnih ukrepov za uresničevanje načel inkluzije v praksi. Ključne besede: romski otroci, izobraževanje, inkluzija, segregacija, primerjalna analiza Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 209; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1021,02 KB) |
8. From call to diagnosis: improving stroke triage in the medical dispatch unitStjepan Petričević, Igor Pelaić, Božidar Veljković, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Introduction. This study aimed to assess current stroke triage practices in the Medical Dispatch Unit (MPDJ) using the Croatian Emergency Call Reception Index, in order to identify areas for improvement in dispatcher training and caller awareness. Methods. A retrospective analysis was conducted using data from the e-Hitna system of the Zagreb County Emergency Medical Institute for the year 2023. Triage categories “Headache” (A.18) and “Altered consciousness/paralysis” (A.25) were analyzed in relation to confirmed stroke diagnoses based on ICD-10 codes (G45–G45.9, I60–I69.9). Statistical analysis included chi-square and Welch’s t-test. Results. A statistically significant association was found between the triage category “Altered consciousness/ paralysis” and confirmed stroke diagnosis (χ² = 11.82; p < 0.001). Many stroke patients were initially categorized under non-specific symptoms. No significant sex difference was observed in triage allocation (p = 0.9508), while women were significantly older than men (p < 0.001). Conclusion. Findings highlight the need for enhanced dispatcher education and public awareness on stroke symptoms. Improvements in stroke recognition protocols and follow-up with clinical outcomes are recommended to ensure more accurate and timely prehospital triage. Ključne besede: možganska kap, nujna medicinska pomoč, razvrščanje pacientov, retrospektivne študije, dispečerske službe, izobraževanje, medicina, sprejemanje odločitev Objavljeno v ReVIS: 15.04.2026; Ogledov: 316; Prenosov: 3
Celotno besedilo (857,65 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. Pojavnost zdravstvenih težav pri pedikerjih v SlovenijiAnamarija Šteh, 2024, diplomsko delo Ključne besede: pedikura, tveganje, pedikerski delavci, okužbe, sterilizacija, razkuževanje, kemikalije, prašni delci, alergije, bolečine, ozaveščenost, izobraževanje Objavljeno v ReVIS: 25.03.2026; Ogledov: 303; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,72 MB) |