1. |
2. |
3. Vloga učitelja v baletnem izobraževanju pri odraslih : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Študije plesnih umetnosti, Plesna pedagogikaMetka Beguš, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vlogo učiteljev v baletnem izobraževanju pri odraslih in se ukvarja z vprašanji, na kakšen način pristopiti k delu z odraslimi učenci, ki že imajo raznolike predhodne življenjske izkušnje. Ugotavlja, kakšni so andragoški pristopi in načini za poučevanje odraslih, učni stili in metode poučevanja. Raziskava o poučevanju odraslih pri baletu je bila kvalitativna, izvedena pa je bila s pomočjo opazovanja udeležencev, študijo primera. Udeleženci raziskave sta bila 2 moška plesalca in 6 ženskih plesalk. Ukvarja se s postopki, kako pristopiti k učenju novih vaj in koreografije, diferencirati glede na posameznikove sposobnosti, različne stopnje predznanja in na kakšen način jih pripeljati do cilja. Empirični del vsebuje pedagoški del z učno uro, prikazana je analiza učne ure in koreografije, ki so jo odrasli učenci na koncu procesa javno nastopali. Rezultati so pokazali, da lahko odrasli baletni plesalci s pravilnim andragoškim pristopom in kljub različnim stopnjam predznanja dosežejo zastavljene cilje, ključno pa je ustvarjanje varnega učnega okolja, ki omogoča razvoj novih spretnosti. Uspešen učitelj baleta za odrasle mora znati prilagajati svojo metodologijo različnim življenjskim izkušnjam udeležencev, upoštevati njihova predznanja ter individualne fizične zmožnosti. Raziskava je potrdila, da je gradnja kakovostnega odnosa med učiteljem in učenci temelj uspešnega izobraževalnega procesa, pri čemer ima pomembno vlogo tudi učiteljeva sposobnost čustvenega vključevanja v proces poučevanja. Magistrsko delo prispeva k razvoju andragogike na področju baletnega izobraževanja in ponuja smernice za učitelje baleta, ki delajo z odraslimi. Ugotovitve poudarjajo pomen prožnega poučevanja, ki združuje tradicionalne baletne pristope z modernim razumevanjem učenja odraslih ter spodbuja kontinuirano rast in razvoj tako učencev kot učiteljev.
Ključne besede: baletno izobraževanje odraslih, vseživljenjsko poučevanje, andragoški pristopi, poučevanje baleta, vloga učitelja baleta
Objavljeno v ReVIS: 03.02.2026; Ogledov: 453; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Izobraževanje kot podpora starejšim odraslim pri prehodu v upokojitevMajda Kastelic, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava vlogo izobraževanja kot oblike podpore starejšim odraslim pri prehodu v upokojitev. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni koncepti, kot so staranje prebivalstva, vseživljenjsko učenje, izobraževanje starejših odraslih, medgeneracijsko sodelovanje ter psihosocialni vidiki prehoda v tretje življenjsko obdobje. Izpostavljen je pomen izobraževanja ne zgolj kot prenosa znanja, temveč tudi kot dejavnika za krepitev samopodobe, zmanjšanje osamljenosti ter spodbujanje socialne vključenosti in občutka življenjske vloge.
Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni med prebivalci občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje, starimi med 55 in 65 let. V raziskavi je bilo preverjenih pet hipotez, ki so se nanašale na povezavo med izobraževanjem, doživljanjem stresa ob prehodu v upokojitev, spolnimi razlikami, občutkom osamljenosti ter prostovoljstvom. Rezultati so pokazali, da vključevanje v izobraževanje pomembno prispeva k večji družbeni aktivnosti, vendar ni statistično značilno povezano z nižjo stopnjo stresa. Ugotovljeno je bilo tudi, da se ženske pogosteje udeležujejo izobraževanj kot moški, višja formalna izobrazba pa ni bila povezana s pogostejšo udeležbo.
V zaključku so podani predlogi za izboljšanje izobraževalnih politik in programov, zlasti z vidika prilagajanja lokalnim potrebam, podpore podeželskim skupnostim ter razvoja programov za pripravo na upokojitev, ki krepijo aktivno staranje, digitalne spretnosti in medgeneracijsko povezovanje.
Ključne besede: : izobraževanje starejših odraslih, vseživljenjsko učenje, prehod v upokojitev, aktivno staranje, prostovoljstvo, socialna vključenost, osamljenost
Objavljeno v ReVIS: 16.09.2025; Ogledov: 810; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,23 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. Vključevanje starejših odraslih v izredno srednješolsko izobraževanje : magistrsko deloMateja Peterca, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučili, zakaj se starostna skupina starejših odraslih, ki so stari vsaj 45 let in imajo osnovnošolsko ali nižjo poklicno izobrazbo, ne vključuje v izredno srednješolsko izobraževanje v zadostni meri. Iz različnih zornih kotov smo preučili razloge, ki jim to preprečujejo, kljub temu da bi s tem bili bolj konkurenčni na trgu dela. Cilj srednješolskega izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji je namreč povečanje deleža prebivalcev z dokončano štiriletno srednjo šolo, ki se je izkazala kot tista stopnja izobrazbe, ki zagotavlja večjo zaposljivost. V sklopu raziskovanja smo preučili izvedeni projekt Dvig izobrazbene ravni, ki se sofinancira iz Evropskega socialnega sklada, analizirali aktualne statistične podatke iz uradnih šolskih evidenc pristojnega ministrstva ter izvedli anketo šolajočih udeležencev v izobraževanju odraslih v šolskem letu 2019/20 in intervju s predstavniki pristojnega ministrstva in različnih javnih zavodov za izobraževanje odraslih. Ugotovili smo, da se starejši odrasli, ki nimajo dokončane srednje šole, vključujejo v izobraževalni proces v zelo majhnem obsegu, in sicer približno v 10 % deležu vseh vpisanih. Ocenjujemo, da bi z ustreznim financiranjem novih projektov starejše odrasle spodbudili k večji vključitvi v srednješolsko izobraževanje.
Ključne besede: izobraževanje odraslih, formalno izobraževanje, srednješolsko izobraževanje, politika izobraževanja odraslih
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2022; Ogledov: 3766; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,57 MB) |
9. |
10. Uresničevanje izzivov evropske politike izobraževanja odraslih v sistemu vseživljenjskega učenja : magistrsko deloKarmen Kožar, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo proučuje evropsko politiko izobraževanja odraslih v sistemu vseživljenjskega učenja. Evropska unija vedno bolj posega v to področje ter teži k vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora in skupne izobraževalne politike. Magistrsko delo preuči ureditev področja izobraževanja odraslih v mednarodnih in regionalnih instrumentih. Na podlagi analize ureditve tega področja v najuspešnejših državah članicah Evropske unije razišče, ali bi nemara bilo smiselno izobraževanje odraslih prenesti v izključno pristojnost Evropske unije ali pa naj to področje še naprej ostane v rokah držav članic. Glede na to, da Evropska unija državam članicam daje na tem področju le priporočila, države v izobraževanje odraslih vložijo le toliko, kolikor želijo, to pa vsekakor ni tisto, kar je Evropska unija s politiko izobraževanja želela doseči. Da bi bili cilji iz strategije Evropa 2020 doseženi, bi se države članice Evropske unije morale odreči svoji pristojnosti, na kar pa ne pristanejo. Raziskava je pokazala, da ni pričakovati uresničitve ciljev, če ureditev izobraževanja odraslih in oblikovanje politike ostanejo v rokah držav članic. Prav zato sta prenos pristojnosti na Evropsko unijo in harmonizacija tega področja edina možna rešitev, da se doseže pametno, trajnostno in vključujočo rast ter vseživljenjsko učenje v Evropi.
Ključne besede: izobraževanje odraslih, vseživljenjsko učenje, harmonizacija, politika izobraževanja odraslih, izzivi v izobraževanju odraslih
Objavljeno v ReVIS: 04.02.2022; Ogledov: 3739; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,19 MB) |
