1. Neizvedene aktivnosti zdravstvene negeKarmen Terbovc, 2025, magistrsko delo Opis: Neizvedena zdravstvena nega je svetoven problem, ki se je z neurejenimi pogoji dela, nenehnim odhajanjem usposobljenega kadra in nezmožnostjo menedžmenta, da motivira podrejene, samo poglobil. Pomembno je, da se razloge za in obseg same neizvedene zdravstvene nege razišče ter preuči morebitne rešitve za zmanjšanje pomanjkljivo izvedene zdravstvene oskrbe.
Ključne besede: zadovoljstvo, starost, želja po zapustitvi delovnega mesta, neizvedena zdravstvena nega, izvajalci zdravstvene nege
Objavljeno v ReVIS: 04.09.2025; Ogledov: 397; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (2,65 MB) |
2. PSIHOLOŠKA PODPORA IZVAJALCEM ZDRAVSTVENE NEGE V KRIZNIH SITUACIJAHNina Leskovšek, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Psihološka podpora je ključnega pomena za ohranjanje duševnega zdravja in odpornosti izvajalcev zdravstvene nege v kriznih situacijah, saj neposredno vpliva na njihovo delovno učinkovitost, medosebne odnose in trajnostno delovanje zdravstvenega sistema. Raziskava je pomembna, ker je osvetlila ključne izzive in potrebe izvajalcev zdravstvene nege pri soočanju s kriznimi situacijami ter preučila sisteme psihološke podpore, ki so jim na voljo v Sloveniji in tujini. Namen pregleda literature je bil izboljšati razumevanje teh podpornih sistemov ter identificirati optimalne rešitve za njihovo implementacijo v slovenskem zdravstvenem prostoru.
Metoda: Podatke smo pridobili s sistematičnim pregledom znanstvene in strokovne literature. S pregledom literature smo se osredotočili na psihološko podporo izvajalcem zdravstvene nege v kriznih situacijah. Strokovno branje smo nadaljevali, dokler nismo zbrali 16 primernih enot iz prosto dostopnih bibliografskih baz (PubMed, Google učenjak, Google Scholar). Zadetke, ki smo jih v raziskavi analizirali, smo poiskali s pomočjo ključnih besed in besednih zvez, in sicer krizna situacija, psihološka podpora, zdravstveni delavci in psihiatrija. Pri iskanju smo se omejili na vire v slovenskem in angleškem jeziku, na vire, objavljene v obdobju 2013–2023 in tiste, ki imajo dostopno celotno vsebino s področja, ki ga obravnavamo v diplomski nalogi. Ključne besede smo povezali z Boolovim operatorjem (AND).
Rezultati: V pregled je bilo vključenih 16 člankov v polnem besedilu, ki so ustrezali vnaprej določenim kriterijem. Podatki, zbrani novembra 2024, so bili analizirani s tehniko kodiranja, kar je omogočilo oblikovanje vsebinskih kategorij. Te so vključevale psihološko podporo v kriznih situacijah, sekundarni in akutni stres, odpornost in obvladovanje stresa, moralno stisko ter etične izzive in tudi institucionalne ter organizacijske dejavnike. Takšen pristop je omogočil bolj strukturirano in jasnejšo interpretacijo rezultatov.
Razprava: Ugotovitve pregleda literature kažejo, da je psihološka podpora ključnega pomena za ohranjanje duševnega zdravja in delovne učinkovitosti izvajalcev zdravstvene nege v kriznih situacijah. Kvalitativna analiza potrjuje, da so učinkoviti sistemi podpore, ki vključujejo individualne in organizacijske strategije, bistveni za zmanjševanje stresa, preprečevanje izgorelosti ter krepitev odpornosti zdravstvenih delavcev. Razprava poudarja potrebo po celovitem pristopu, ki vključuje sodelovanje med državnimi institucijami, zdravstvenimi sistemi in delodajalci za zagotavljanje trajnostnih rešitev in izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe.
Ključne besede: psihološka podpora, izvajalci zdravstvene nege, krizne situacije, duševno zdravje, stres.
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 1029; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,06 MB) |
3. Stališča izvajalcev zdravstvene nege do kompetenčnega modela v zdravstveni negi razvitega v Sloveniji : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vede, smer Javno zdravjeMinja Fištravec, 2024, magistrsko delo Opis: Kompleksnost pacientovih potreb zahteva od izvajalcev zdravstvene nege poznavanje kompetenčnega modela in umestitev le-tega na vse ravni delovanja v zdravstveni negi. V raziskavi smo želeli ugotoviti poznavanje in odnos zdravstvenih delavcev do kompetenčnega modela v zdravstveni negi, razvitega v Sloveniji. Glavni cilj, ki smo ga zastavili, je ugotoviti, v kolikšni meri se aktivnosti zdravstvene nege v kliničnem okolju izvajajo skladno s kompetencami, navedenimi v dokumentu Poklicne aktivnosti in kompetence izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege. Želeli smo dokazati, da se večina izvajalcev v zdravstveni negi zaveda svojih kompetenc in pomembnosti upoštevanja kompetenčnega modela z vidika kakovosti in varnosti pacientov, in da management v zdravstvenih ustanovah zaradi različnih razlogov največkrat ne organizira dela tako, da bi lahko vsi izvajalci opravljali svoje delo skladno s kompetencami. Prikazati smo želeli pomembnost poznavanja in delovanja zdravstvenih delavcev na področju zdravstvene nege skladno s kompetencami, saj samo tako lahko govorimo o kakovostni, etični in pravno varni zdravstveni negi.
Ključne besede: kompetenčni model, zdravstvena nega, izvajalci zdravstvene nege, stališča izvajalcev
Objavljeno v ReVIS: 23.01.2025; Ogledov: 978; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,19 MB) |
4. SAMOMORILNA OGROŽENOST MED IZVAJALCI ZDRAVSTVENE NEGEAlma Šljivar, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Samomorilnost med izvajalci zdravstvene nege predstavlja resen problem, saj so zaradi zahtevnosti poklica in stalne izpostavljenosti stresu bolj dovzetni za duševne stiske in samomorilno vedenje. Raziskava je pomembna, ker osvetljuje tveganje za samomorilnost v tej ranljivi skupini in preučuje dejavnike, ki lahko povečajo ali zmanjšajo to tveganje.Namen pregleda literature je bil preučiti samomorilno ogroženost med izvajalci zdravstvene nege.
Metoda: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom strokovne in znanstvene literature. Iskalno strategijo smo oblikovali z uporabo ključnih besed, kot so »suicide«, »healthcare workers« in »mental health«, ter Boolovega operatorja AND za kombinacijo izrazov. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah ScienceDirect, PubMed in Google Scholar ter jo časovno omejili na obdobje od leta 2013 do 2023. Za identifikacijo in selekcijo virov smo uporabili smernice PRISMA.
Rezultati: V pregled smo vključili 15 člankov v polnem besedilu, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Podatke, zbrane v oktobru 2024, smo analizirali s tehniko kodiranja in oblikovali vsebinske kategorije, kot so stopnja samomorilne ogroženosti, dejavniki tveganja, varovalni dejavniki in obstoječi sistemi pomoči, kar je omogočilo jasnejšo interpretacijo rezultatov.
Razprava: Ugotovitve pregleda literature kažejo, da so izvajalci zdravstvene nege zaradi narave dela izpostavljeni večjemu tveganju za samomorilnost kot splošna populacija. Kvalitativna analiza potrjuje, da dolge izmene, čustvena izčrpanost in visoka odgovornost povečujejo tveganje za duševne stiske. Razprava poudarja potrebo po dodatnih preventivnih ukrepih in podpornih sistemih, ki bi pripomogli k izboljšanju duševnega zdravja in zmanjšanju samomorilnosti v tej ranljivi poklicni skupini.
Ključne besede: samomorilnost, izvajalci zdravstvene nege, preventiva, dejavniki tveganja, duševno zdravje.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 1089; Prenosov: 34
Celotno besedilo (854,31 KB) |
5. |
