1. Ozaveščenost in vedenje moške populacije mladostnikov glede HPV (humani papilomavirus) : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vede – smer Zdravstvena negaSanja Andrejč, 2026, magistrsko delo Opis: Uvod: Humani papilomavirus (HPV) je ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb. Okužba je pogosto asimptomatska, lahko pa vodi do resnih zapletov, vključno z rakom. Cepljenje, ki ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, predstavlja učinkovito zaščito za deklice in dečke med 9. in 14. letom. Namen raziskave je bil preučiti ozaveščenost in vedenje mladostnikov moškega spola glede HPV. Metode: Uporabljen je bil kvantitativni pristop z nestandardiziranim vprašalnikom. Vzorec je zajemal 84 dijakov iz treh srednjih šol. Podatki so bili analizirani s programom SPSS 30.0, pri čemer je bila meja statistične značilnosti p < 0,05. Rezultati: HPV je poznalo 92,9 % dijakov. Razlike v poznavanju med šolami niso bile statistično značilne. Pomembna razlika se je pokazala pri zaupanju v cepljenje (p = 0,010), ki je bilo višje pri dijakih z boljšim znanjem. Ugotovljena je bila tudi pozitivna povezava med zaupanjem v cepljenje, zaznano učinkovitostjo in podporo cepljenju fantov (r = 0,423– 0,516; p < 0,001). Vir informacij ni vplival na poznavanje HPV. Razprava: Ozaveščenost o HPV je med mladostniki razmeroma visoka, vendar so prisotne vrzeli, zlasti glede vpliva na moške. Na odločitve o cepljenju vplivajo zaupanje, podpora okolja in dostop do informacij. Rezultati poudarjajo pomen ciljno usmerjenega izobraževanja in javnozdravstvenih ukrepov.
Ključne besede: HPV, cepljenje, moški mladostniki, ozaveščenost, stališča, preventiva, javno zdravje, odločanje za cepljenje
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2026; Ogledov: 52; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (1,88 MB) |
2. Problematike Svetovne zdravstvene organizacije : magistrsko deloJan Biček, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO) kot glavno institucijo na področju javnega zdravja in negativne vplivne dejavnike, ki ji otežujejo delo ter poslanstvo, in sicer omogočiti vsem ljudem na svetu čim boljše zdravje. Vloga SZO od njenega začetka do danes je neprecenljiva, saj je z globalnimi ukrepi rešila številna življenja tako pred nalezljivimi kot nenalezljivimi boleznimi. Organizacija je v svoji preteklosti dosegla pomembne uspehe, dandanes pa se sooča s številnimi izzivi, ki ogrožajo njeno učinkovitost in verodostojnost. Ti izzivi izhajajo iz zdravstvenih kriz, družbeno-političnih pritiskov, finančne nestabilnosti in zastarele pravne ureditve. Raziskava temelji na analizi domače in tuje literature, na uporabi zgodovinske metode za razumevanje razvoja SZO, deskriptivne metode za opis njenega delovanja, primerjalne metode za oceno različnih pristopov k reševanju kriz ter metode sinteze in komentarja za kritično vrednotenje obstoječih praks. Poseben poudarek je namenjen odzivu SZO na pandemijo COVIDA-19, ki je razkrila njene številne organizacijske pomanjkljivosti. Raziskava potrjuje, da ima SZO ključno vlogo pri oblikovanju zdravstvenih politik, vendar njeno delovanje omejujejo zdravstveni izzivi, kot so nepripravljenost na pandemije ali druge zdravstvene krize. Pomembni so tudi družbeno-politični vplivi, ki zmanjšujejo zaupanje javnosti in povzročajo politizacijo odločitev, ter finančna odvisnost od donatorjev, ki zmanjšuje neodvisnost organizacije, koncu koncev pa tudi pravne omejitve, saj SZO nima učinkovitih mehanizmov za sankcioniranje držav članic, ki ne upoštevajo njenih navodil. Ugotovitve kažejo, da je reforma SZO nujna. Predlagane izboljšave vključujejo organizacijske spremembe, povečanje finančne neodvisnosti z večjim deležem obveznih prispevkov, posodobitev pravnega okvira z možnostjo sankcioniranja držav, ki ne upoštevajo navodil, okrepitev komunikacije z javnostjo ter večjo vključenost civilne družbe v procese odločanja. Le s takšnimi spremembami bo SZO lahko ohranila svojo vlogo globalnega varuha zdravja in se učinkovitejše odzivala na sodobne zdravstvene izzive.
Ključne besede: Svetovna zdravstvena organizacija, SZO, javno zdravje, negativni dejavniki, reforma, zdravstvena dejavnost, zdravstvene politike, zdravstvena problematika
Objavljeno v ReVIS: 21.07.2026; Ogledov: 166; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,91 MB) |
3. Zaznavanje kakovosti pitne vode različnih družbenih skupin kot javnozdravstveni izziv : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vedeSebastjana Klepec Hlebič, 2026, magistrsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Dostop do varne in kakovostne pitne vode je temeljna človekova pravica in ključen dejavnik javnega zdravja. Poleg dejanske kakovosti pitne vode je pomembna tudi zaznava uporabnikov, saj lahko razkorak med zaznano in dejansko kakovostjo vodi do tveganih vedenj uporabnikov pitne vode. Namen magistrskega dela je preučiti zaznavanje kakovosti pitne vode med uporabniki na obravnavanem območju, ga primerjati z dejansko kakovostjo pitne vode ter oceniti obveščenost uporabnikov in njihovo oceno javnega zdravja. Metode: Pri pripravi teoretičnega dela raziskave smo uporabili deskriptivno metodo s študijo domače in tuje literature, pri pripravi empiričnega dela raziskave pa smo uporabili kvantitativen pristop. Izvedli smo presečno in retrospektivno raziskavo z anketiranjem. V raziskavo so bili vključeni 204 anketiranci iz izbranih 16 občin Podravske in Pomurske zdravstvene regije. Podatke pa smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika in jih statistično analizirali s pomočjo programov Microsoft Excel in SPSS. Rezultati: Zaznavanje kakovosti pitne vode je pri anketirancih pozitivno in dobro usklajeno z dejansko kakovostjo pitne vode. Anketiranci obveščenost o kakovosti pitne vode, javno zdravje v Sloveniji in javno zdravje v občini, kjer živijo, ocenjujejo kot dobro, svoje zdravstveno stanje pa ocenjujejo bolje, in sicer prav dobro. Razprava: Merjenje zaznave kakovosti pitne vode omogoča vpogled v uporabnikovo zaznavanje in dojemanje tveganja. Ključni deležniki morajo v luči skrbi za dobro javno zdravje pozornost nameniti tudi subjektivnemu zaznavanju kakovosti pitne vode v primerjavi z dejanskim stanjem kakovosti pitne vode. Tako krepimo zaupanje v kakovost pitne vode kot ključnega dejavnika javnega zdravja na ravni posameznika, skupin, skupnosti in družbe.
Ključne besede: kakovost pitne vode, zaznavanje kakovosti, pitna voda, javno zdravje, zaznavanje tveganja
Objavljeno v ReVIS: 22.06.2026; Ogledov: 290; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,05 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Holistični pristop h korporativni varnosti na področju javnega zdravja v času kriznega upravljanja : doktorska disertacijaDejan Pavlović, 2025, doktorska disertacija Opis: Zdravstvena tveganja, kot so nalezljive bolezni, protimikrobna odpornost, podnebne spremembe, ponarejena zdravila in onesnaževanje, predstavljajo resno grožnjo naši varnosti in zdravju ter lahko povzročijo nastanek različnih kriznih razmer. Ob izbruhu krize je ključnega pomena pravočasno in ustrezno ukrepanje. Korporativna varnost je pristop, ki se ukvarja z medsektorskim reševanjem krize. Glavno vlogo v času krize ima varnostni menedžer, ki analizira vse grožnje, pripravi varnostni načrt in oblikuje varnostno politiko. Krizno upravljanje je treba razdeliti na tri glavne faze, in sicer predkrizno fazo, krizno fazo in pokrizno fazo. V predkrizni fazi je treba vzpostaviti sistem odkrivanja zgodnjih signalov, ki pravočasno zaznajo prihod groženj. V času krizne faze je pomembno hitro odločanje, dobro krizno komuniciranje, iskanje inovativnih rešitev ter izvajanje uspešne in učinkovite varnostne politike. Ko kriza mine, nastopi pokrizna faza, kjer se posodobijo varnostni načrti, sanira nastala škoda in obnovi zdravstveno varstvena politika. Pri kriznem upravljanju na področju javnega zdravja je potrebno medsektorsko delovanje. Mednarodna pristopa »Eno zdravje« in zdravstvena diplomacija zagovarjata, da je pri zagotavljanju zdravja pomembno sodelovaje strokovnjakov različnih strok, kot so medicina, ekologija, veterina in diplomacija. Uspešen in učinkovit medsektorski pristop kriznega upravljanja smo predstavili na modelu kriznega upravljanja.
Ključne besede: kriza, javno zdravje, korporativna varnost, mednarodni pristop »Eno zdravje«, mednarodna zdravstvena diplomacija, krizno upravljanje
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 441; Prenosov: 13
Celotno besedilo (6,10 MB) |
5. Pravni vidiki in omejitve trženja alkoholnih pijač : magistrsko deloMaj Schöffmann, 2025, magistrsko delo Opis: Trženje alkoholnih pijač je pomembno pravno in družbeno vprašanje, saj vpliva na gospodarstvo, potrošnike in javno zdravje. Kljub pravnim ukrepom na ravni Evropske unije in Slovenije ostajajo izzivi pri nadzoru tržnih praks, digitalnega oglaševanja in zaščiti mladoletnikov. Magistrsko delo analizira pravne vidike trženja alkoholnih pijač ter ocenjuje učinkovitost slovenske zakonodaje v primerjavi z evropskimi smernicami. Uporabljeni sta deskriptivna in primerjalna metoda za proučitev zakonodaje, sodne prakse ter vpliva trženja na potrošnike. Trenutni pravni okvir ne sledi hitrim spremembam v oglaševalskih strategijah, kar povzroča pravne praznine. Posebej problematično je spletno oglaševanje, kjer regulacija zaostaja za tehnološkim napredkom, kar podjetjem omogoča doseganje ranljivih skupin. Poleg tega obstajajo znatne razlike v nacionalnih zakonodajah, kar lahko vodi do nelojalne konkurence med podjetji in otežuje enoten nadzor. Strožje regulativne omejitve in boljša uskladitev nacionalnih politik bi prispevale k učinkovitejšemu nadzoru nad trženjem alkoholnih pijač. Med predlogi za izboljšave so strožji nadzor nad spletnim oglaševanjem, večja odgovornost podjetij ter uskladitev nacionalnih zakonodaj z evropskimi standardi. Magistrsko delo prispeva k razpravi o pravnih omejitvah trženja alkoholnih pijač ter ponuja predloge za izboljšanje zakonodaje in zaščito javnega interesa. Priporočila raziskav so relevantna tako za zakonodajalca kot za panogo, ker spodbujajo odgovorno trženje in zmanjšanje negativnih učinkov alkohola na družbo.
Ključne besede: trženje alkoholnih pijač, oglaševanje, ranljive skupine, digitalizacija, javno zdravje, pravni vidiki, nelojalna konkurenca
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 963; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,53 MB) |
6. Samoocena poznavanja varovalnih in omejitvenih ukrepov proti covidu-19 in možni vplivi na njihovo upoštevanjeBarbara Zajc, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Pandemija covida-19 je prinesla izzive na vseh ravneh družbe, vključno s potrebo po varovalnih in omejitvenih ukrepih za preprečevanje širjenja virusa. Uspešnost ukrepov je odvisna od poznavanja in pripravljenosti prebivalstva na njihovo izvajanje. Ta raziskava proučuje samooceno poznavanja ukrepov med prebivalci Slovenije ter identificira dejavnike, ki vplivajo na njihovo upoštevanje.
Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z uporabo spletne ankete. Uporabljen je bil strukturiran anketni vprašalnik. Podatki so bili analizirani s statističnimi metodami, vključno s testiranjem hipotez in regresijsko analizo.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da so anketiranci najbolje poznali ukrepe, kot so pravilna higiena kihanja in kašlja (70 %), obvezna uporaba mask v zaprtih prostorih (73 %) in obvezno razkuževanje rok (73 %). Najmanj poznani ukrepi so bili mobilna aplikacija za sledenje stikom (42 %), evidentiranje udeležencev na dogodkih (49 %) in omejitev potovanj v države s poslabšano epidemiološko sliko (55 %). Najpogostejši razlog za upoštevanje ukrepov je bil zaščita ranljivih skupin, nezaupanje v odločevalce pa glavni razlog za neupoštevanje ukrepov. Analiza je pokazala, da poznavanje ukrepov pozitivno korelira z njihovo implementacijo (r = 0,70), medtem ko spol ni bil statistično značilen dejavnik pri upoštevanju ukrepov. Analiza ni potrdila, da bi bila nerazumljiva navodila glavni razlog za neupoštevanje ukrepov.
Razprava: Ugotovitve raziskave poudarjajo pomen komuniciranja in izobraževanja prebivalstva o varovalnih in omejitvenih ukrepih v obdobjih javnozdravstvenih kriz. Za povečanje zaupanja in s tem tudi učinkovitosti ukrepov je ključno zagotavljanje doslednih in razumljivih informacij, podprtih z dokazi. Pridobljeni rezultati prispevajo k boljšemu razumevanju vedenja prebivalstva v kriznih razmerah in ponujajo smernice za prihodnje javnozdravstvene strategije.
Ključne besede: covid-19, varovalni ukrepi, omejitveni ukrepi, javno zdravje
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 1136; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,77 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. Človekove pravice duševno bolnih oseb : diplomsko deloRebeka Kocbek, 2016, diplomsko delo Opis: Človekove pravice duševno bolnih oseb so opredeljene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, Ustavi Republike Slovenije, Zakonu o duševnem zdravju ter v različnih mednarodnih pogodbah in konvencijah. Zakon o duševnem zdravju je v Republiki Sloveniji kot takšen v veljavi od leta 2008. Glede sprejetja zakona je bilo veliko polemik in nesoglasij ter tudi kritik, predvsem na račun pomanjkljivosti v zakonu, na kar je opozarjal Žmitek. Pojem duševno bolne osebe nam je še nekako znan, ko se srečamo s pojmoma duševno bolne osebe in duševne motnje v razvoju, pa se večina ljudi znajde v dilemi. Velikokrat se zgodi, da se pojma zamenjuje, zato je pomembno, da ju ločimo. Pri duševno bolnih osebah je pomembno poudariti človekove pravice in njihovo spoštovanje, saj lahko pride do zlorabe pravic. Te osebe se v družbi težko znajdejo in potrebujejo pomoč. Pomoč je potrebna predvsem pri hospitalizaciji, da ne pride do kršitve oziroma zlorabe človekovih pravic. Dokumenti, kot so Zelena knjiga, Evropski pakt za duševno zdravje in dobro počutje in Akcijski načrt za področje duševnega zdravja v Evropi, so dokumenti, ki pripomorejo k izboljšanju stanja duševno bolnih oseb v družbi in v državah članicah Evropske unije.
Ključne besede: duševno bolne osebe, duševne motnje, duševno prizadeti, človekove pravice, hospitalizacija, stresne motnje, javno duševno zdravje, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 7802; Prenosov: 222
Celotno besedilo (1,06 MB) |
