1. Vpliv senzorne integracije na kakovost dnevnega funkcioniranja bolnikov s fibromialgijo : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Socialna gerontologijaPatricija Goubar, 2025, doktorska disertacija Opis: Sindrom fibromialgija (SFM) označuje kronično difuzno bolečino s povezovanjem patofiziološkega mehanizma z disfunkcijo centralnega in perifernega živčnega sistema. Za ugotavljanje potencialne vloge disfunkcije senzorne integracije pri bolnikih s SFM smo izvedli longitudinalno, randomizirano, eksperimentalno študijo z definiranjem razmerja senzorne modulacijske motnje (MSM) in izražanjem simptomatike SFM v perspektivi odkrivanja učinkovitejše obravnave bolnikov. Namensko izbrani vzorec 182 oseb, razdeljen na testno in kontrolno skupino 104 bolnikov s SFM ter primerjalno skupino 78 zdravih preiskovancev, smo izmerili s FIQ (Fibromyalgia Impact Qusetionnaire), AASP (Adolescent Adult Sensory Profile) in PSS (Perceived Stress Scale). Analizo podatkov smo izvedli z Mann-Whitney U in Kruskal-Wallis testom ter Wilcoxonovim preizkusom, povezanost ugotavljali s Pearsonovim hi-kvadratom z Likelihood Ratio, zanesljivost preverili s Cronbach alfa koeficientom, faktorsko analizo s Kaiser-Meyer-Olkin in Bartlettovim χ2 preizkusom, vpliv spremenljivk z linearno regresijo in diskriminantno analizo. Bolniki s FM so poročali o več simptomih, povezanih z MSM. Prisotnost in stopnja MSM pri bolnih je znatno višja, statistično pomembna (p < 0,001) v primerjavi z zdravimi osebami. Vpliv posameznih faktorjev MSM je na izražanje simptomatike SFM statistično značilen (p < 0,001), izraža višje zaznavanje stresa in nižjo psihofizično dnevno kakovost življenja bolnikov v primerjavi z zdravimi osebami. Učinek šestmesečne terapevtske intervencije izraža visok vpliv na redukcijo simptomatike SFM, specifično na bolečino, utrujenost, anksioznost in zaznavanje stresa. Razlike s kontrolno skupino so v vseh kategorijah statistično značilne (p < 0,001). Ugotovitve predstavljajo relevantne mejnike o izhodiščih potencialno novega večdimenzionalnega modela v multidisciplinarnem procesu zdravljenja bolnikov s SFM, z namenom izboljšanja s psihofizičnim zdravjem povezane kakovosti dnevnega funkcioniranja.
Ključne besede: fibromialgija, senzorna integracija, centralna modulacija, kakovost življenja, senzorna preobčutljivost
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 160; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (3,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Uporaba IOT za izboljšanje kakovosti življenja : diplomska nalogaAnej Kerševan, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga preučuje, kako internet stvari (IoT) prispeva k izboljšanju kakovosti življenja ter katere dejavnike uporabniki najmočneje upoštevajo pri sprejemanju IoT tehnologij. Teoretični del obravnava koncepte, arhitekture, protokole in varnostne vidike IoT, empirični pa temelji na kvantitativni spletni anketi (N = 72) med uporabniki v Sloveniji. Rezultati kažejo, da skoraj vsi anketiranci uporabljajo vsaj eno pametno napravo (98,6 %), vendar večina svoje poznavanje IoT ocenjuje kot nizko do srednje. Zaupanje v varnost podatkov je zmerno (65,2 %); med ključnimi motivatorji prevladujeta spremljanje zdravja in telesne pripravljenosti ter prihranek energije in stroškov. Največ zanimanja je za rešitve na področju zdravja, pametnega mesta in pametnega doma. Ugotovljen je razkorak med uporabo in razumevanjem IoT naprav. Priporočamo večjo preglednost, poudarek na zasebnosti ter izobraževanje uporabnikov.
Ključne besede: Internet stvari, kakovost življenja, pametne naprave, digitalna pismenost, kibernetska varnost, avtomatizacija
Objavljeno v ReVIS: 17.10.2025; Ogledov: 173; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,78 MB) |
3. |
4. Implementacija na dokazih utemeljene prakse v programih za zdrav življenski slog kot merilo kakovosti v integrirani oskrbiAnna Nesterova, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Integrirana oskrba zagovarja celosten pristop k zdravju posameznika ter upošteva fizične, psihološke in socialne dejavnike. Na dokazih utemeljena praksa (EBP) omogoča sprejemanje kliničnih odločitev na podlagi zanesljivih znanstvenih dokazov. Magistrska naloga preučuje, kako implementacija EBP v programih za zdrav življenjski slog vpliva na kakovost integrirane oskrbe.
Metoda: V empiričnem delu je bila izvedena kvantitativna raziskava med strokovnjaki, ki sodelujejo v programih za zdrav življenjski slog. Podatki so bili zbrani s prilagojenim vprašalnikom Evidence-Based Practice Questionnaire, s katerim smo ovrednotili poznavanje, odnos in uporabo EBP ter zaznane ovire pri njeni implementaciji.
Rezultati: Analiza odgovorov kaže na pozitiven odnos do EBP, hkrati pa razkriva ključne ovire za praktično uporabo. Najbolj pogosto so izpostavljeni omejen dostop do znanstvenih virov, pomanjkanje ustreznega izobraževanja ter časovne omejitve pri vključevanju raziskovalnih dokazov v delo.
Razprava: Izsledki poudarjajo potrebo po sistematičnih izobraževalnih programih, boljši dostopnosti do znanstvenih baz ter organizacijskih rešitvah (npr. načrtovan čas za EBP) v okviru programov za zdrav življenjski slog. Izboljšave na teh področjih lahko prispevajo k bolj učinkoviti rabi EBP in posledično k višji kakovosti integrirane oskrbe.
Ključne besede: integrirana oskrba, na dokazih utemeljena praksa, programi za zdrav življenjski slog, kakovost zdravstvene oskrbe, promocija zdravja
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2025; Ogledov: 188; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,75 MB) |
5. |
6. Razvoj kakovosti v javnem sektorju v SlovenijiVinko Gregl, 2025, diplomsko delo Opis: V Sloveniji se v javnem sektorju trudijo izboljšati kakovost dela in storitev, ki jih ponujajo ljudem. Pri tem se uporablja Evropski okvir za upravljanje kakovosti, ki pomaga organizacijam, da se bolje organizirajo, poslušajo potrebe ljudi, izboljšujejo svoje procese in skrbijo za zaposlene. Namen tega je, da se javne ustanove vodijo bolj učinkovito, pregledno in odgovorno ter da so storitve čim boljše in dostopne za vse.
Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo, metaanalizo, opazovanje in anketiranje. Podatke smo zbirali preko spletnega vprašalnika, ki je bil poslan 71 slovenskim podjetjem iz javnega cestnega potniškega prometa. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo računalniške programske opreme in predstavili v grafični obliki.
Rezultati raziskave kažejo, da je uporaba EFQM modela v javnem linijskem prevozu v Sloveniji še omejena, a tisti, ki ga uporabljajo, opažajo izboljšave, predvsem pri zmanjšanju pritožb in večji preglednosti procesov. Kljub pozitivnim vplivom na kakovost storitev in učinkovitost procesov se pojavljajo izzivi pri usklajevanju procesov, komunikaciji in vključevanju zaposlenih. Za nadaljnje izboljšave so priporočeni boljša usklajenost med prevozniki, večja vključenost uporabnikov, izboljšano usposabljanje, uporaba sodobnih tehnologij in spodbujanje trajnostnih praks.
Zaključimo lahko, da je EFQM model kljub začetnim izzivom pomembno orodje za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti v javnem potniškem prometu, zato je nujno nadaljnje vlaganje v njegovo širšo implementacijo in prilagajanje specifičnim potrebam javnega sektorja.
Ključne besede: razvoj, kakovost, javni sektor, javni prevoz, efqm model
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2025; Ogledov: 222; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,24 MB) |
7. Vpliv zdravstvenih in demografskih dejavnikov na uspešnost fizioterapije pri kronični ledveni bolečini : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje FizioterapijaUrška Šajnović, 2025, doktorska disertacija Opis: Kronična ledvena bolečina je kompleksen pojem, na katerega vpliva več dejavnikov: nevrobioloških, psiholoških in socioekonomskih. V pričujoči raziskavi smo preučevali vpliv bolečine, stresa, zaupanja v fizioterapevtsko obravnavo in kakovost življenja pacientov na uspešnost fizioterapije pri obravnavanem bolečinskem sindromu. V prvem delu disertacije smo z bibliometričnim pregledom bibliografije naredili poglobljen pregled znanstvene literature. Pri tem smo se osredotočili na analizo demografskih in zdravstvenih dejavnikov tveganja za nastanek in potek KLB pri delovno aktivnem prebivalstvu. V drugem delu smo predstavili metodologijo in rezultate raziskave. Pričujoča študija je predeksperimentalna raziskava s pristopom pred in po testiranju, opravljena na vzorcu 123 pacientov. Uporabljene so bile različne statistične metode: deskriptivna statistika, multipla linearna regresijska analiza in ANOVA. V tretjem delu študije smo pridobljene rezultate interpretirali glede na kritične zaključke pregleda do zdaj znane literature in pri tem odgovorili na zastavljeni raziskovalni vprašanji, in sicer: katera od obravnavanih spremenljivk in na kak način vpliva na uspešnost fizioterapije pri KLB. Zaradi tesne povezanosti obravnavanih spremenljivk smo interpretacijo poglobili z raziskovalnimi hipotezami. Ugotovili smo, da imata največji vpliv bolečina in stres, medtem ko kakovost življenja, zaupanje in demografski dejavniki kažejo šibke in neznačilne povezave. Študija združuje fizioterapevtski, javnozdravstveni in vedenjsko-kognitivni vidik aktualne problematike aktivnega delovnega prebivalstva, kar je bistvenega pomena za celostni pristop k obravnavi KLB. Z ugotovitvami prispevamo k razvijanju individualiziranega pristopa fizioterapevtske obravnave in optimizaciji fizioterapevtskih pristopov na podlagi psiho-telesnih značilnosti ranljive populacije pacientov s KLB. Študija vključuje tudi poudarek na zaupanju kot pomembnem psihosocialnem dejavniku KLB, kar predstavlja nov doprinos znanosti.
Ključne besede: kronična ledvena bolečina, fizioterapija, zaupanje, kakovost življenja, stres, demografski dejavniki
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2025; Ogledov: 174; Prenosov: 5
Celotno besedilo (6,42 MB) |
8. PRILAGAJANJE NA SPREMEMBE V ZDRAVSTVENEM SISTEMU: Integracija pacientove perspektive pri oblikovanju strategij razvoja javnih zdravstvenih zavodov za obvladovanje sprememb ter vpliv družbenih dejavnikov na kakovost zdravstvene oskrbeLjubinka Počrvina, 2025, ni določena Opis: Uvod: Namen disertacije je raziskati, kako lahko perspektiva pacientov postane sestavni del strateškega načrtovanja v javnih zdravstvenih zavodih, in sicer z namenom bolj učinkovitega odzivanja na spremembe v zdravstvu. Posebna pozornost je namenjena vplivu družbenih dejavnikov, kot so organizacijska kultura, zdravstvena pismenost, digitalna dostopnost ter odnos in zrelost vodstev zavodov do participacije pacientov. Disertacija analizira, kako strukturni dejavniki omogočajo ali omejujejo vključevanje pacientov kot enakovrednih partnerjev v oblikovanje zdravstvene politike. Posebna pozornost je namenjena vprašanju, ali zakonodajne reforme, zlasti Zakon o kakovosti v zdravstvu, predstavljajo dejanski premik v praksi ali ostajajo na ravni formalne, simbolne participacije. Namen raziskave je tudi oblikovanje priporočil za dolgoročno vključujočo in odzivno zdravstveno politiko, ki bo sposobna nasloviti potrebe prihodnjih modelov zdravljenja.
Metode: Raziskava temelji na kvalitativni metodologiji in metodološki triangulaciji. Uporabljene so bile štiri glavne metode: analiza zakonodajnih in strateških dokumentov, polstrukturirani intervjuji s 26 deležniki, štiri fokusne skupine s 40 udeleženci ter diskurzivna analiza medijskih vsebin. Tematska, vsebinska in diskurzivna analiza so bile izvedene z namenom identifikacije vzorcev, ovir in priložnosti participacije pacientov v praksi.
Rezultati: Ugotovitve kažejo, da vključevanje pacientov v Sloveniji pogosto ostaja na simbolni ravni. Zaznani so bili strukturni izzivi, kot so hierarhična kultura v zdravstvenih ustanovah, pomanjkanje sistemskih mehanizmov za participacijo, nizka zdravstvena pismenost ranljivih skupin ter neenak dostop do digitalnih rešitev. Zakon o kakovosti v zdravstvu (2024) predstavlja pomemben korak, vendar njegova implementacija še ne kaže sistemske spremembe. Primeri dobre prakse, kot so sodelovanje nevladnih organizacij in razvoj pilotnih programov skupnega odločanja, kažejo na potencial za dolgoročne učinke ob ustrezni institucionalni podpori.
Zaključek: Raziskava potrjuje, da brez spremembe organizacijske kulture in odnosa do pacientov kot sogovornikov zakonodajne reforme ostajajo nezadostne. Uvedba modela skupnega odločanja (shared decision-making), vzpostavitev regijskih preventivnih centrov ter celovit pristop na mikro, mezo in makro ravni predstavljajo konkretne korake k prehodu iz simbolne v realno participacijo pacientov. Le takšen sistem, ki temelji na zaupanju, odprti komunikaciji in vrednotah vključevanja, omogoča dolgoročno vzdržnost in pravičnost zdravstvene oskrbe.
Ključne besede: participacija pacientov, kakovost zdravstvene oskrbe, zdravstvene reforme, zdravstvena pismenost, organizacijska kultura, skupno odločanje, vključujoča politika.
Objavljeno v ReVIS: 02.10.2025; Ogledov: 200; Prenosov: 0
Celotno besedilo (9,59 MB) |
9. Z zdravjem povezana kakovost življenja starejših : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vedeBrigita Novak, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Zaradi vse daljše življenjske dobe in dolgoživosti slovenske družbe se povečuje delež starejših odraslih, ki se zaradi pridruženih fizičnih, duševnih ali psihosocialnih dejavnikov v okviru svojega zdravja soočajo z oteženim doseganjem želene kakovosti življenja. V ospredje magistrskega dela smo zato postavili starejšega človeka in proučili razumevanje koncepta kakovosti življenja skozi perspektivo zdravja v lokalnem okolju. Metode: Magistrsko delo temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Za zbiranje podatkov smo uporabili tehniko anketiranja. Podatke smo analizirali z relevantnimi metodami deskriptivne in inferenčne statistike. V raziskavo je bilo vključenih 200 starejših odraslih iz občine Središče ob Dravi, starih od 65 do 95 let. Kot anketni vprašalnik je bil uporabljen validiran vprašalnik WHOQOL 1995. Razprava: V raziskavi smo z demografskimi determinantami ugotavljali, ali obstajajo razlike v razumevanju koncepta kakovosti življenja in zdravega staranja med starejšimi odraslimi v lokalnem okolju. Ugotovili smo, da so anketiranci, stari do 74 let, bolj zadovoljni s svojim duševnim zdravjem kot tisti, stari 75 let ali več. Ugotovili smo, da obstaja povezanost med nižjo izobrazbo in nižjim zadovoljstvom z duševnim zdravjem. Prav tako smo ugotovili, da obstaja povezanost med konceptom zdravja in kakovostjo življenja ter med konceptom zdravja in konceptom zdravega staranja starejših odraslih v lokalnem okolju Zaključek: Vzdrževanje ustrezne stopnje kakovosti življenja pri starejših odraslih je potrebno z vidika posameznika, družine, družbe in zdravstvenega varstva. Starostne bolezni povzročijo upad telesnih in duševnih funkcij ter posledično oteženo zmožnost opravljanja vsakodnevnih življenjskih dejavnosti, izgubo vlog v družbi in občutka življenjske izpopolnjenosti ter oteženo samooskrbo.
Ključne besede: starostnik, kakovost življenja, zdravo staranje, aktivno staranje
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2025; Ogledov: 199; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,51 MB) |
10. Vpliv sistema vodenja kakovosti ISO 9001:2015 na zavzetost zaposlenih v izbranem javnem zdravstvenem zavodu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Management poslovnih sistemovNuša Lisjak, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje vpliv sistema vodenja kakovosti ISO 9001:2015 na zavzetost zaposlenih v izbranem javnem zdravstvenem zavodu. Izhaja iz ugotovitve, da je zavzetost zaposlenih ključna za uspešnost organizacij, zlasti v zdravstvu, kjer zahtevni pogoji dela pogosto vodijo v nizko raven zavzetosti. V teoretičnem delu so predstavljene opredelitve, modeli, dejavniki in metode merjenja zavzetosti, primerjava zavzetosti s sorodnimi pojmi, vpliv zavzetosti zaposlenih na poslovne rezultate ter globalni in slovenski trendi zavzetosti. Obravnavani so kakovost, sistemi vodenja kakovosti, standard ISO 9001:2015 in kakovost v zdravstvu. Osrednje teoretično poglavje predstavi teoretične vidike vpliva sistema vodenja kakovosti ISO 9001:2015 na zavzetost zaposlenih. V empiričnem delu je bila v izbranem javnem zdravstvenem zavodu izvedena raziskava z metodo anketiranja zaposlenih in intervjuji s ključnimi vodilnimi v povezavi s kakovostjo v zavodu. Cilj je bil ugotoviti, kateri elementi sistema vodenja kakovosti ISO 9001:2015 pozitivno ali negativno vplivajo na zavzetost zaposlenih in ponuditi priporočila za spodbujanje zavzetosti v okviru sistema vodenja kakovosti v zavodu. Rezultati so pokazali, da standard prispeva k večji zavzetosti predvsem z jasnostjo nalog in vlog, sodelovanjem in strokovnim razvojem zaposlenih ter z občutki osebne odgovornosti in prispevka k skupnim rezultatom. A hkrati lahko dejavniki, povezani z birokratskimi zahtevami, znižujejo zavzetost zaposlenih. Delo se zaključi s praktičnimi predlogi za izboljšave in nadaljnje raziskave.
Ključne besede: zavzetost zaposlenih, ISO 9001:2015, sistem vodenja kakovosti, kakovost v zdravstvu, javni zdravstveni zavod
Objavljeno v ReVIS: 02.09.2025; Ogledov: 319; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,23 MB) |
