1. Merjenje organizacijske zdravstvene pismenosti na primarnem nivoju zdravstvenega varstva : razvoj priporočil in intervencijKarmen Erjavec, Tamara Štemberger Kolnik, 2026, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: organizacijska zdravstvena pismenost, merjenje, zdravstveni domovi, zdravstveno varstvo, primarno zdravstveno varstvo, kakovost v zdravstvu, raziskovalni projekti, zaključna poročila
Objavljeno v ReVIS: 17.04.2026; Ogledov: 90; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,64 MB) |
2. Vpliv anksiozne simptomatike na kakovost spanja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaIris Vaupotič, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Anksiozna motnja je v teh časih najpogostejša duševna motnja, ki lahko prizadene človeka v vseh starostnih skupinah in v različnih časovnih obdobjih. S svojimi simptomi vpliva na različne ravni življenjskega vsakdanjika, zaobjame pa lahko tudi naš spanec. Cilji: Zastavljeni cilji diplomskega dela so bili podrobno preučiti vpliv anksioznosti na kakovost spanja ter obratno. Na podlagi pregleda literature predstaviti simptomatiko, kategorije in zdravljenje anksioznosti ter vidike spanja, motnje in pomen higiene spanja. Osrednja analiza se osredotoča na podrobnejše razumevanje povezave med anksioznostjo in spanjem, na učinkovitost intervencij oziroma higiene spanja ter sam vpliv zdravljenja anksioznosti na kakovost spanja. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno, kompilacijsko in kvalitativno metodo, kjer so se podatki zbrali iz znanstvene in strokovne literature različnih podatkovnih baz. Postopek iskanja, zbiranja in izključevanja virov je prikazan s PRISMA diagramom. Rezultati: V končno analizo smo vključili 11 člankov. Ugotovitve so dokazale, da anksioznost s simptomi, kot so občutek hitrega bitja srca, motnje spanja, utrujenost vplivajo na kakovost spanja, kar se kaže s prebujanjem, trajanjem spanja, časom uspavanja in celotno kakovostjo spanja. S pomočjo intervencij, ki izboljšajo spanje, imajo te hkratni pozitivni učinek na duševno zdravje. Zdravljenje anksiozne motnje lahko prispeva k izboljšanju simptomov, s svojimi stranskimi učinki pa povzroči motnje spanja. Razprava: Potrebno se je poglobljeno osredotočiti na različne ravni anksiozne simptomatike in jih povezati s spanjem. Obravnavati je potrebno oba dejavniki hkrati, saj sta enakovredno povezana s kvaliteto našega duševnega zdravja.
Ključne besede: anksioznost, anksiozna simptomatika, kakovost spanja, higiena spanja, motnje spanja
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2026; Ogledov: 171; Prenosov: 6
Celotno besedilo (869,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. |
5. Vpliv kronične pelvične bolečine na kakovost življenja ženskUrša Bartol, Bojana Pinter, Suzana Mlinar, 2025, pregledni znanstveni članek Ključne besede: kronična bolečina, kronična medenična bolečina, vplivi, ženske, kakovost življenja, telesno zdravje, duševno zdravje, medosebni odnosi, zdravstvena obravnava, zdravstvena nega, celostna zdravstvena oskrba
Objavljeno v ReVIS: 04.03.2026; Ogledov: 315; Prenosov: 6
Celotno besedilo (422,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Kakovost življenja starejših odraslih z motnjo v duševnem razvoju v institucionalnem varstvu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaSonja Topolovec, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Staranje oseb z motnjo v duševnem razvoju (MDR) prinaša posebne izzive, zlasti v institucionalnem okolju, kjer kakovost življenja pomembno vpliva na njihovo dobrobit. Diplomsko delo obravnava doživljanje kakovosti življenja starejših odraslih oseb z MDR v institucionalnem varstvu in preučuje dejavnike, ki prispevajo k zadovoljstvu, občutku vključenosti ter samostojnosti. Metode: Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu s polstrukturiranimi intervjuji. V raziskavi je sodelovalo 13 starejših odraslih oseb z MDR in 3 zaposleni v institucionalnem okolju Varstveno-delovnega centra Polž Maribor. Intervjuji so bili prepisani in ročno kodirani v programu Microsoft Word, ključne pomenske enote pa so bile razvrščene v širše tematske kategorije. Rezultati: Analiza podatkov je pokazala, da so kakovost življenja v instituciji oblikovali predvsem odnosi s strokovnimi delavci, dostopnost podpore, vsakodnevne aktivnosti, občutek varnosti in možnosti za samostojnost. Uporabniki so izrazili zadovoljstvo ob vključevanju v smiselne aktivnosti in ob podpori zaposlenih, hkrati pa so izpostavili tudi težave, povezane z omejenimi možnostmi odločanja in pomanjkanjem raznolikih dejavnosti. Razprava: Raziskava potrjuje, da je kakovost življenja starejših oseb z MDR v institucionalnem okolju odvisna od kombinacije osebnih značilnosti in institucionalnih dejavnikov. Rezultati nakazujejo potrebo po individualiziranem pristopu, večjem spodbujanju samoodločanja in oblikovanju okolja, ki krepi občutek dostojanstva t socialne vključenosti. Ugotovitve prispevajo k razumevanju potreb te ranljive skupine ter ponujajo smernice za izboljšanje praks v institucionalnem varstvu.
Ključne besede: kakovost življenja, motnja v duševnem razvoju, institucionalno varstvo, staranje, socialni odnosi
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2026; Ogledov: 361; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Diagnosticiranje celiakije pri odraslem: specifični simptomi, diagnostične metode in vpliv na kakovost življenja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaAleksandra Topler, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Celiakija je kronična avtoimunska bolezen, ki se pojavi pri genetsko dovzetnih posameznikih po zaužitju glutena – beljakovine, prisotne v pšenici, ječmenu in rži. Imunski odziv povzroči poškodbe sluznice tankega črevesa, kar vodi v moteno absorpcijo hranil in številne zdravstvene zaplete. Zaradi raznolikih in pogosto nespecifičnih simptomov je diagnoza pogosto postavljena z zamudo, kar negativno vpliva na kakovost življenja bolnikov. Metode dela: V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov z anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 171 odraslih oseb s potrjeno diagnozo celiakije v Sloveniji. Cilj raziskave je bil proučiti simptome pred postavitvijo diagnoze, vpliv bolezni na vsakdanje življenje in stopnjo ozaveščenosti o bolezni v družbi. Rezultati: Analiza podatkov je pokazala, da so bili med najpogostejšimi simptomi pred diagnozo napihnjenost (74 %), bolečine v trebuhu (66 %) in driska (53 %). Večina anketirancev je bila diagnosticirana pri gastroenterologu. Bolezen pomembno vpliva na kakovost življenja, zlasti pri prehranjevanju zunaj doma, potovanjih in psihosocialnem funkcioniranju. Večina sodelujočih ocenjuje, da je splošna ozaveščenost javnosti o celiakiji nezadostna. Razprava in zaključek: Ugotovitve potrjujejo, da zaradi nespecifičnih simptomov pogosto prihaja do zamude pri diagnosticiranju celiakije. Rezultati poudarjajo potrebo po boljši prepoznavi simptomov s strani zdravstvenih delavcev, večji ozaveščenosti v javnosti in boljši sistemski podpori bolnikom za izboljšanje njihovega vsakdanjega ter psihosocialnega funkcioniranja.
Ključne besede: celiakija, diagnoza, brezglutenska dieta, kakovost življenja, odrasli bolniki, osveščenost
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2026; Ogledov: 325; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Rak in spolnostStaša Đukić, 2026, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Rak je kompleksna bolezen, ki pomembno vpliva na fizično, psihološko in socialno življenje posameznika. Eden izmed pogosto spregledanih vidikov življenja bolnikov z rakom je spolnost. Spolnost je osnovna človekova potreba, ki pomembno prispeva h kakovosti življenja, samopodobi, partnerski povezanosti in psihološkemu ravnovesju. Namen diplomske naloge je raziskati, kako bolezen rak vpliva na spolnost, ter predstaviti glavne fiziološke in psihološke spremembe, ki jih prinašata bolezen in zdravljenje.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali s pomočjo ključnih besed v slovenskem in angleškem jeziku: rak, spolnost, psihološki vplivi, fiziološki vplivi, kakovost življenja. Za iskanje virov smo uporabili mednarodne podatkovne baze: PubMed, APA PsycNet, Google Scholar in COBISS. Z diagramom PRIZMA smo prikazali proces izločevanja zadetkov. Delo temelji na pregledu domače in tuje literature, objavljene med letoma 2014 in 2024. Pri vsebinski analizi smo uporabili tehniko kodiranja in oblikovanja vsebinskih kategorij.
Rezultati: Pri iskanju v bazah smo identificirali skupno 309 zadetkov. S selekcijo po vključitvenih kriterijih smo izločili podvojene zapise, nerelevantne teme, vsebine brez polnega besedila in nerecenzirane prispevke. Za končno analizo smo izbrali 12 najrelevantnejših strokovnih člankov. Vključili smo znanstvene in strokovne članke, objavljene od leta 2014 do leta 2024, ki so bili prosto dostopni na spletu v obsegu celotnega besedila. Z izvedbo kvalitativne vsebinske analize smo iz člankov izluščili 22 vsebinskih kod, ki smo jih združili v 5 kategorij. V pregled smo vključili 5 sistematičnih pregledov literature, 1 posamično presečno študijo, 2 posamični poglobljeni kvalitativni študiji in 4 mnenja strokovnjakov.
Razprava: Zdravljenje raka pogosto povzroča različne spolne motnje, kot so zmanjšan libido, erektilne težave, vaginalna suhost in bolečina pri spolnosti. Raziskave so potrdile, da medicinske sestre pomembno prispevajo k prepoznavanju teh težav, iniciranju pogovora in podpori bolnikom. Hkrati so se pokazale izrazite komunikacijske ovire, med katerimi izstopajo pomanjkanje znanja, zadrega, časovne omejitve in kulturne razlike. Na podlagi pregleda literature ugotavljamo, da je obravnava spolnosti bolnikov z rakom še vedno pomanjkljivo vključena v klinično prakso, predvsem zaradi pomanjkanja samozavesti in znanja medicinskih sester. Ugotovitve kažejo tudi na potrebo po bolj sistematičnem pristopu, vključevanju
partnerjev in izboljšanju organizacijskih pogojev, kar bi pomembno prispevalo k boljši kakovosti življenja bolnikov.
Ključne besede: rak, spolnost, psihološki vplivi, fiziološki vplivi, kakovost življenja.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 292; Prenosov: 17
Celotno besedilo (886,68 KB) |
9. Vpliv medosebnih odnosov v timu na kakovost zdravstvene obravnaveKlara Zadrgal, 2026, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Medosebni odnosi v timu in z njimi povezana kakovostna komunikacija lahko vplivajo na kakovost obravnave pacientov. Nekakovostni in slabi medosebni odnosi nemalokrat vodijo v konflikte, stres zaposlenih in slabšo kakovost oskrbe. Namen raziskave je bil preučiti vpliv medosebnih odnosov v timu na kakovost zdravstvene obravnave v izbrani kliniki, ki ostaja neimenovana.
Metoda: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z metodo spletnega anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 91 zaposlenih v zdravstveni negi. Podatke smo zbirali s pomočjo strukturiranega vprašalnika in jih analizirali s statističnim programom IBM SPSS. Analiza je zajemala opisno statistiko, Pearsonov koeficient povezanosti ter regresijske metode.
Rezultati: Rezultati kažejo, da kakovostni medosebni odnosi in dobra komunikacija v timu ter z vodjo pozitivno vplivajo na kakovost obravnave pacientov. Izpostavljeni so bili nekateri negativni dejavniki, in sicer preobremenjenost zaposlenih, pomanjkanje kadra ter neenake možnosti izobraževanja med zaposlenimi, kar škodi medosebnim odnosom in komunikaciji v timu.
Razprava: Raziskava potrjuje pomen medosebnih odnosov ter komunikacije v timu za kakovostno obravnavo. Ukrepi, kot so krepitev vodenja, izboljšanje komunikacije, ustvarjanje spodbudnega in varnega delovnega okolja, so ključni za večje zadovoljstvo zaposlenih in kvalitetno oskrbo končnih uporabnikov, pacientov. Za celostno razumevanje problematike predlagamo nadaljnje raziskave na širšem vzorcu zaposlenih.
Ključne besede: Medosebni odnosi, komunikacija, tim, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvena nega, pacient, kakovost zdravstvene obravnave.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 365; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,33 MB) |
10. Profesionalna in terapevtska komunikacija v psihiatrični zdravstveni negiGeorge Denić, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Profesionalna in terapevtska komunikacija predstavlja temelj kakovostne zdravstvene obravnave v psihiatrični zdravstveni negi, saj pomembno vpliva na vzpostavljanje terapevtskega odnosa, varnost pacientov in zadovoljstvo v procesu zdravljenja. Delo z osebami z duševnimi motnjami poteka v zahtevnem in pogosto nepredvidljivem okolju, kjer imajo medicinske sestre ključno vlogo pri zagotavljanju varnega, podpornega in zaupanja vrednega terapevtskega okolja. Učinkovita komunikacija omogoča boljše razumevanje pacientovih potreb, zmanjšuje nesporazume, preprečuje konflikte in prispeva k večji kakovosti obravnave. Kljub prepoznanemu pomenu komunikacije se v klinični praksi pogosto pojavljajo različne ovire, ki otežujejo njeno dosledno izvajanje. Namen diplomskega dela je raziskati pomen terapevtske in profesionalne komunikacije v psihiatrični zdravstveni negi ter preučiti, kako se učinkovita komunikacija odraža na kakovost obravnave, varnost pacientov in zadovoljstvo v terapevtskem procesu dela. S pomočjo empirične raziskave želimo prispevati k boljšemu razumevanju vloge komunikacije v psihiatrični praksi in izpostaviti področja, kjer so potrebne izboljšave in dodatna strokovna usposabljanja.
Metode: V diplomskem delu je bil uporabljen kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen zaposlenim v psihiatrični zdravstveni negi. Raziskovalni vzorec je obsegal 102 anketiranca. Zbrani podatki so bili obdelani s pomočjo programa Microsoft Excel in prikazani v obliki tabel in statistike. Raziskava je bila usmerjena v proučevanje pomena profesionalne in terapevtske komunikacije, uporabe komunikacijskih veščin in tehnik ter dejavnikov, ki vplivajo na kakovost komunikacije v psihiatrični zdravstveni negi.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci pripisujejo velik pomen jasni in razumljivi verbalni komunikaciji ter neverbalni komunikaciji pri delu s pacienti z duševnimi motnjami. Večina udeležencev se strinja, da aktivno poslušanje, empatija in prepoznavanje čustev pacientov pomembno prispevajo h kakovostnejši obravnavi in večji varnosti pacientov. Raziskava je pokazala tudi, da pomanjkanje časa, čustvena izčrpanost in organizacijske ter prostorske omejitve predstavljajo pomembne ovire pri vzpostavljanju kakovostne komunikacije. Anketiranci so izrazili potrebo po dodatnih strokovnih usposabljanjih s področja profesionalne in terapevtske komunikacije ter poudarili pomen timske komunikacije pri zmanjševanju napak in izboljševanju kakovosti dela.
Razprava: Ugotovitve potrjujejo, da ima učinkovita profesionalna in terapevtska komunikacija pomemben vpliv na kakovost oskrbe, varnost pacientov in zadovoljstvo v terapevtskem procesu v psihiatrični zdravstveni negi. Komunikacija se izkazuje kot ključni dejavnik pri gradnji zaupanja, zmanjševanju konfliktov in podpori pacientov skozi celoten proces zdravljenja. Rezultati poudarjajo tudi pomen sistematičnega izobraževanja in organizacijske podpore pri razvijanju komunikacijskih kompetenc med medicinskimi sestrami. Visokokakovostna komunikacija prispeva k boljši terapevtski izkušnji za paciente, hkrati pa podpira strokovno in čustveno blaginjo negovalnega osebja.
Ključne besede: psihiatrična zdravstvena nega, terapevtska komunikacija, profesionalna komunikacija, varnost pacientov, kakovost obravnave.
Ključne besede: psihiatrična zdravstvena nega, terapevtska komunikacija, profesionalna
komunikacija, varnost pacientov, kakovost obravnave.
Objavljeno v ReVIS: 07.02.2026; Ogledov: 469; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,02 MB) |
