1. Vpliv medosebnih odnosov v timu na kakovost zdravstvene obravnaveKlara Zadrgal, 2026, ni določena Opis: Izhodišča: Medosebni odnosi v timu in z njimi povezana kakovostna komunikacija lahko vplivajo na kakovost obravnave pacientov. Nekakovostni in slabi medosebni odnosi nemalokrat vodijo v konflikte, stres zaposlenih in slabšo kakovost oskrbe. Namen raziskave je bil preučiti vpliv medosebnih odnosov v timu na kakovost zdravstvene obravnave v izbrani kliniki, ki ostaja neimenovana.
Metoda: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z metodo spletnega anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 91 zaposlenih v zdravstveni negi. Podatke smo zbirali s pomočjo strukturiranega vprašalnika in jih analizirali s statističnim programom IBM SPSS. Analiza je zajemala opisno statistiko, Pearsonov koeficient povezanosti ter regresijske metode.
Rezultati: Rezultati kažejo, da kakovostni medosebni odnosi in dobra komunikacija v timu ter z vodjo pozitivno vplivajo na kakovost obravnave pacientov. Izpostavljeni so bili nekateri negativni dejavniki, in sicer preobremenjenost zaposlenih, pomanjkanje kadra ter neenake možnosti izobraževanja med zaposlenimi, kar škodi medosebnim odnosom in komunikaciji v timu.
Razprava: Raziskava potrjuje pomen medosebnih odnosov ter komunikacije v timu za kakovostno obravnavo. Ukrepi, kot so krepitev vodenja, izboljšanje komunikacije, ustvarjanje spodbudnega in varnega delovnega okolja, so ključni za večje zadovoljstvo zaposlenih in kvalitetno oskrbo končnih uporabnikov, pacientov. Za celostno razumevanje problematike predlagamo nadaljnje raziskave na širšem vzorcu zaposlenih.
Ključne besede: Medosebni odnosi, komunikacija, tim, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvena nega, pacient, kakovost zdravstvene obravnave.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 44; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (1,33 MB) |
2. PROFESIONALNA IN TERAPEVTSKA KOMUNIKACIJA V PSIHIATRIČNI ZDRAVSTVENI NEGIGeorge Denić, 2026, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Profesionalna in terapevtska komunikacija predstavlja temelj kakovostne zdravstvene obravnave v psihiatrični zdravstveni negi, saj pomembno vpliva na vzpostavljanje terapevtskega odnosa, varnost pacientov in zadovoljstvo v procesu zdravljenja. Delo z osebami z duševnimi motnjami poteka v zahtevnem in pogosto nepredvidljivem okolju, kjer imajo medicinske sestre ključno vlogo pri zagotavljanju varnega, podpornega in zaupanja vrednega terapevtskega okolja. Učinkovita komunikacija omogoča boljše razumevanje pacientovih potreb, zmanjšuje nesporazume, preprečuje konflikte in prispeva k večji kakovosti obravnave. Kljub prepoznanemu pomenu komunikacije se v klinični praksi pogosto pojavljajo različne ovire, ki otežujejo njeno dosledno izvajanje. Namen diplomskega dela je raziskati pomen terapevtske in profesionalne komunikacije v psihiatrični zdravstveni negi ter preučiti, kako se učinkovita komunikacija odraža na kakovost obravnave, varnost pacientov in zadovoljstvo v terapevtskem procesu dela. S pomočjo empirične raziskave želimo prispevati k boljšemu razumevanju vloge komunikacije v psihiatrični praksi in izpostaviti področja, kjer so potrebne izboljšave in dodatna strokovna usposabljanja.
Metode: V diplomskem delu je bil uporabljen kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen zaposlenim v psihiatrični zdravstveni negi. Raziskovalni vzorec je obsegal 102 anketiranca. Zbrani podatki so bili obdelani s pomočjo programa Microsoft Excel in prikazani v obliki tabel in statistike. Raziskava je bila usmerjena v proučevanje pomena profesionalne in terapevtske komunikacije, uporabe komunikacijskih veščin in tehnik ter dejavnikov, ki vplivajo na kakovost komunikacije v psihiatrični zdravstveni negi.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci pripisujejo velik pomen jasni in razumljivi verbalni komunikaciji ter neverbalni komunikaciji pri delu s pacienti z duševnimi motnjami. Večina udeležencev se strinja, da aktivno poslušanje, empatija in prepoznavanje čustev pacientov pomembno prispevajo h kakovostnejši obravnavi in večji varnosti pacientov. Raziskava je pokazala tudi, da pomanjkanje časa, čustvena izčrpanost in organizacijske ter prostorske omejitve predstavljajo pomembne ovire pri vzpostavljanju kakovostne komunikacije. Anketiranci so izrazili potrebo po dodatnih strokovnih usposabljanjih s področja profesionalne in terapevtske komunikacije ter poudarili pomen timske komunikacije pri zmanjševanju napak in izboljševanju kakovosti dela.
Razprava: Ugotovitve potrjujejo, da ima učinkovita profesionalna in terapevtska komunikacija pomemben vpliv na kakovost oskrbe, varnost pacientov in zadovoljstvo v terapevtskem procesu v psihiatrični zdravstveni negi. Komunikacija se izkazuje kot ključni dejavnik pri gradnji zaupanja, zmanjševanju konfliktov in podpori pacientov skozi celoten proces zdravljenja. Rezultati poudarjajo tudi pomen sistematičnega izobraževanja in organizacijske podpore pri razvijanju komunikacijskih kompetenc med medicinskimi sestrami. Visokokakovostna komunikacija prispeva k boljši terapevtski izkušnji za paciente, hkrati pa podpira strokovno in čustveno blaginjo negovalnega osebja.
Ključne besede: psihiatrična zdravstvena nega, terapevtska komunikacija, profesionalna komunikacija, varnost pacientov, kakovost obravnave.
Ključne besede: psihiatrična zdravstvena nega, terapevtska komunikacija, profesionalna
komunikacija, varnost pacientov, kakovost obravnave.
Objavljeno v ReVIS: 07.02.2026; Ogledov: 195; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,02 MB) |
3. POMEN AKTIVNE VLOGE DIALIZNEGA PACIENTA ZA KAKOVOST OBRAVNAVE PO PROCESNI METODI DELAAndreja Štukel, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Procesna metoda dela v zdravstveni negi je strukturiran pristop, ki vključuje faze ocenjevanja, diagnosticiranja, postavljanja ciljev, načrtovanja, izvajanja in vrednotenja. Omogoča celostno in učinkovito obravnavo pacienta ter vključevanje pacienta v proces odločanja, kar povečuje občutek nadzora in samozavest pri sprejemanju odločitev. Osrednji element procesne metode je učinkovita komunikacija med pacientom in zdravstvenim osebjem, ki temelji na aktivnem poslušanju in prilagajanju informacij posamezniku. To povečuje pacientovo razumevanje zdravstvenega stanja in sodelovanje pri zdravljenju. Namen raziskave je bil ugotoviti pomen aktivne vloge dializnega pacienta za kakovost obravnave po procesni metodi dela.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z uporabo deskriptivne metode dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju, ki je omogočala poglobljeno zbiranje podatkov o izkušnjah pacientov. Vzorec je bil priložnostni ter je vključeval sedem oseb, ki so del naše socialne mreže oziroma osebni znanci, od katerih so štirje intervjuvanci vključeni v dializno zdravljenje, trije pa so po uspešni transplantaciji ledvice. Raziskava je bila izvedena februarja 2025.
Rezultati: Večina intervjuvancev ni natančno razumela, kaj procesna metoda dela vključuje, vendar so jo kljub temu povezovali z boljšo strukturo zdravljenja, večjim zaupanjem v zdravstveno osebje in občutkom varnosti. Strukturiran pristop je bil zaznan kot pomemben za večjo skladnost z zdravljenjem in boljše sodelovanje med pacientom in zdravstvenim osebjem. Vsi intervjuvanci so izpostavili, da jasna pravila in urejen potek zdravljenja prispevajo k boljšemu razumevanju zdravstvenega stanja in večji samozavesti pri sprejemanju odločitev. Aktivna vloga pacienta v procesu zdravljenja je bila povezana z boljšim prilagajanjem terapije individualnim potrebam ter večjim občutkom nadzora nad zdravljenjem. Izpostavljeni dejavniki za uspešno izvajanje procesne metode dela so bili odprta komunikacija, spoštljiv odnos zdravstvenega osebja in jasna razlaga postopkov zdravljenja.
Razprava: Ugotovitve raziskave kažejo, da večina intervjuvancev procesne metode dela ne razume natančno, vendar prepoznavajo njen pozitiven vpliv na strukturo obravnave, občutek varnosti in zaupanje v zdravstveno osebje. Razprava poudarja potrebo po jasnejšem posredovanju informacij o postopkih zdravljenja ter prilagojenem pristopu, ki spodbuja aktivno sodelovanje pacienta pri odločanju.
Ključne besede: procesna metoda dela, aktivna vloga pacienta, kakovost obravnave, dializni pacient, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2025; Ogledov: 868; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,43 MB) |
4. Kakovost zdravstvene obravnave odraslih na področju duševnega zdravja: izkušnje na primarni ravniAnica Ocvirk, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Duševno zdravje je ključno za posameznika in družbo, duševne motnje pa še vedno predstavljajo velik izziv. Po ocenah WHO bodo do leta 2030 prav te največji javnozdravstveni problem. Slovenija je z Nacionalnim programom duševnega zdravja in Centri za duševno zdravje odraslih naslovila nekatere težave, a stigma, neenak dostop do obravnave in povečane potrebe po zagotavljanju duševnega zdravja ostajajo izzivi tako za strokovnjake, ki delajo na tem področju, kot za odločevalce.
Metode: Izvedli smo kvalitativno raziskavo, ki je temeljila na deskriptivni metodi dela, izvedena je bila v okviru ciljnega raziskovalnega projekta CRP2023:V3-2311, Vrzeli med potrebami in celovito, integrirano in kontinuirano zdravstveno obravnavo različnih skupin marginaliziranih odraslih na področju duševnega zdravja. Za instrument zbiranja podatkov smo uporabili fokusno skupino in polstrukturiran intervju. V Fokusni skupini je sodelovalo šest strokovnjakov iz različnih služb, ki se v regiji Posavje vključujejo v skrb za osebe s težavami v duševnem zdravju. Polstrukturirane intervjuje smo opravili s petimi strokovnjaki različnih profilov (psihiatrinja, psihologinja, socialna delavka, delovna terapevtka in diplomirana medicinska sestra), zaposlenimi v Centru za duševno zdravje odraslih Posavje. Intervjuvali smo tudi štiri paciente, obravnavane v istem centru ter politično odločevalko na področju duševnega zdravja.
Rezultati: Pacienti ocenjujejo oskrbo v Centru za duševno zdravje odraslih kot kakovostno zaradi individualnega pristopa in dostopnosti. Strokovnjaki izpostavljajo napredek pri skrbi za osebe s težavami v duševnem zdravju, hkrati opozarjajo na pomanjkanje kadrov, infrastrukture in dolgotrajnost rehabilitacije. Omejena dostopnost do podpornih storitev je posledica geografskih dejavnikov in pomanjkanja dnevnih centrov. Stigma ovira iskanje pomoči, preventivni programi so slabo razviti. Posebno ranljive skupine (starejši, brezdomci, socialno ogroženi) imajo omejen dostop do storitev.
Razprava: Skupnostna psihiatrična obravnava izboljšuje oskrbo, a ključni izzivi ostajajo: kadrovski primanjkljaj, dolge čakalne dobe, geografske omejitve in stigma. Sodelovanje med psihiatričnimi bolnišnicami in primarno ravnjo oskrbe je pomanjkljivo. Potrebno je okrepiti preventivo, izboljšati sodelovanje med službami znotraj regije, povečati dostopnost in doseči bolj enakomerno razporeditev virov ter izboljšati kulturne kompetence strokovnjakov. Ukrepi so nujni za bolj vključujoč in učinkovit sistem oskrbe.
Ključne besede: duševno zdravje, skupnostna obravnava, celostna obravnava, multidisciplinarni pristop, kakovost obravnave
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2025; Ogledov: 933; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,55 MB) |
