Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Kibernetska varnost v javni upravi je v digitalni dobi postala eno glavnih področij, kjer imajo zaposleni osrednjo vlogo pri obvladovanju izzivov in priložnosti. Čeprav digitalna preobrazba prinaša številne koristi, kot so učinkovitejše storitve in racionalizacija procesov, hkrati povečuje tudi izpostavljenost kibernetskim grožnjam. Namen magistrskega dela je raziskati vpliv človeških dejavnikov pri oblikovanju in ohranjanju kibernetske varnosti v javni upravi. V času, ko so informacijski sistemi temelj delovanja javnih storitev, je zagotavljanje varnosti bistveno za zaščito občutljivih podatkov in krepitev zaupanja javnosti. Posebna pozornost je namenjena zaposlenim, ki pogosto predstavljajo prvo obrambno linijo pred kibernetskimi grožnjami, vendar se soočajo s pomanjkanjem digitalnih veščin, preobremenjenostjo in nezadostnim usposabljanjem. V delu so analizirani glavni dejavniki, kot so digitalna pismenost, ozaveščenost, vedenjski vzorci in organizacijska kultura, ki vplivajo na varnostno držo zaposlenih in uspeh varnostnih ukrepov. Raziskava se osredotoča na vpliv človeških napak, omejene digitalne pismenosti in pomanjkanja ozaveščenosti na pojav kibernetskih tveganj, pri čemer posebno izpostavlja socialni inženiring in lažno predstavljanje. Preučuje tudi ustreznost obstoječih varnostnih politik in usposabljanj v javni upravi ter opredeljuje digitalne kompetence in organizacijske ukrepe, ki so pomembni za zmanjševanje tveganj in oblikovanje trajnostne varnostne drže zaposlenih. Metodološki pristop združuje pregled literature, primerjalno analizo obstoječih modelov in kvalitativne intervjuje z zaposlenimi v državnih institucijah. Analiza kaže, da tehnološki ukrepi ne zadoščajo brez stalnega usposabljanja, strateške komunikacije ter razvoja varnostno odgovornega vedenja. Poseben poudarek je namenjen oblikovanju trajnostne varnostne kulture, ki temelji na zaupanju in sodelovanju med zaposlenimi. Rezultati intervjujev potrjujejo, da so človeške napake, pomanjkanje ozaveščenosti in neustrezna usposobljenost najpogostejši vzroki varnostnih incidentov v javni upravi, kar potrjuje potrebo po celostnem pristopu k obvladovanju kibernetskih tveganj. Naloga prispeva priporočila, ki institucijam pomagajo krepiti varnostno kulturo, dvigovati digitalne kompetence in sistematično vključevati človeški dejavnik v strategije kibernetske varnosti.
Ključne besede: kibernetska varnost, človeški dejavnik, digitalna pismenost, varnostna kultura, javna uprava, usposabljanje zaposlenih
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 197; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: Magistrska naloga obravnava uporabo oddaljenega dostopa, s posebnim poudarkom na protokolu RDP (angl. Remote Desktop Protocol). Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako razširjena je uporaba teh tehnologij v organizacijah, katere varnostne ukrepe uporabniki pri tem upoštevajo ter kakšna je raven njihove ozaveščenosti o tveganjih. V teoretičnem delu so predstavljene ključne tehnologije oddaljenega dostopa, varnostne grožnje ter zakonodajni in standardizacijski okvir (GDPR, NIS2, priporočila SI-CERT). Empirični del temelji na polstrukturiranih intervjujih s strokovnjaki in kvantitativni analizi ankete. Rezultati kažejo, da je oddaljeni dostop postal standardna praksa, vendar je uporaba varnostnih ukrepov, kot sta večfaktorska avtentikacija in redno izobraževanje, še vedno nezadostna. Naloga opozarja, da tehnične rešitve same po sebi niso dovolj brez stalnega usposabljanja uporabnikov ter podpore vodstva, kar potrjuje pomen celostnega pristopa k zagotavljanju kibernetske varnosti.
Ključne besede: oddaljeni dostop, RDP, kibernetska varnost, varnostne prakse, digitalna pismenost
Objavljeno v ReVIS: 11.12.2025; Ogledov: 610; Prenosov: 6
Celotno besedilo (3,07 MB)

Opis: V današnjem digitalnem svetu je zaščita podjetij pred spletnimi napadi ključnega pomena za zagotavljanje uspešnega poslovanja organizacij. Magistrsko delo obravnava pomen in načine zaščite podjetij pred različnimi oblikami kibernetskih groženj, kot so napadi spletnega lažnega predstavljanja, napadi z izsiljevalsko programsko opremo in napadi porazdeljene zavrnitve storitve. Raziskava je izvedena z uporabo primerjalne analize primerov napadov in učinkovitosti zaščitnih ukrepov. Poudarek je na uporabi tehničnih rešitev, kot so sistemi za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov, požarni zidovi, sistemi za zaznavanje in preprečevanje vdorov, ter organizacijskih ukrepov, kot so izobraževanje zaposlenih, vzpostavitev varnostnih politik in ozaveščanje o kibernetskih tveganjih. Z analizo raziskav primerov napadov in primerjavo o učinkovitosti varnostnih ukrepov se je ugotovilo, da so podjetja z večnivojsko zaščito in rednim izobraževanjem zaposlenih manj izpostavljena spletnim napadom in imajo boljše možnosti za obvladovanje teh groženj. Ugotovitve kažejo na potrebo po celostni varnostni strategiji, ki vključuje tako tehnične kot organizacijske ukrepe. Namen dela je bil oceniti učinkovitost teh varnostnih ukrepov, predstaviti priporočila za izboljšanje zaščite podjetij, povečati ozaveščenost o pomenu kibernetske varnosti ter prispevati k boljšemu razumevanju groženj v digitalnem okolju. Rezultati raziskave kažejo, da so podjetja, ki vlagajo v napredne varnostne rešitve, uspešnejša pri preprečevanju kibernetskih napadov in zmanjšanju njihovih posledic.
Ključne besede: kibernetska varnost, podjetja, spletni napadi, sistem za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov, izobraževanje, varnostni ukrepi, zaščita podatkov
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 803; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,99 MB)

Opis: Temni splet je pogosto povezan z nezakonitimi dejavnostmi, kar povzroča predsodke, strah in nezaupanje. Zaradi anonimnosti se zdi skrivnosten in nevaren, čeprav ima tudi legitimne uporabe, kot so zagotavljanje zasebnosti, zaščita novinarjev in varna komunikacija. Kljub temu večina ljudi ne razume njegovega delovanja, kar vodi v napačne predstave in omejeno razlikovanje med resničnimi grožnjami in miti. Ozaveščenost o temnem spletu je ključna za boljše razumevanje digitalne varnosti in zasebnosti. Raziskava analizira dojemanje temnega spleta in prispeva k boljši informiranosti javnosti.
Ključne besede: anonimnost, varnost, temni splet, zasebnost, kibernetska varnost, varstvo zasebnosti
Objavljeno v ReVIS: 03.09.2025; Ogledov: 906; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,37 MB)

Ključne besede: varnostna politika, informacijska varnost, kibernetska varnost, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2024; Ogledov: 1543; Prenosov: 12
Celotno besedilo (4,16 MB)