1. Pomen spolne vzgoje pri preprečevanju nastanka in prenosa spolno prenosljivih okužbDražen Franić, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Spolna vzgoja ni le posredovanje dejstev o človeški anatomiji in reprodukciji, temveč tudi razvijanje odgovornega odnosa do spolnosti, krepitev samozavesti in sposobnosti za vzpostavljanje varnih ter zdravih medosebnih odnosov; kot taka predstavlja ključni dejavnik pri preprečevanju spolno prenosljivih okužb. Spolno prenosljive okužbe imajo daljnosežne posledice za spolno in reproduktivno zdravje posameznikov ter povzročajo dolgotrajne stroške za zdravstveno varstvo v skupnosti. Uradno prijavljene stopnje teh bolezni pogosto podcenjujejo dejansko breme okužb, saj so številne spolno prenosljive bolezni asimptomatske, poleg tega je poročanje o njih pogosto pomanjkljivo.
Metoda: Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo opredelili pomen spolne vzgoje, predstavili spolno prenosljive okužbe ter vlogo zdravstvenih delavcev pri njihovem preprečevanju. Podatke smo pridobili v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Google učenjak in ResearchGate. V empiričnem delu smo za raziskavo uporabili anketni vprašalnik; anketiranje smo izvedli prek spletne strani 1KA, povezavo smo udeležencem poslali po e-pošti. Anketni vprašalnik je vseboval demografska vprašanja in vprašanja za ugotavljanje trenutne ravni informiranosti in ozaveščenosti študentov ter vpliva spolne vzgoje na preprečevanje spolno prenosljivih okužb. V raziskavo so bili vključeni redni študenti 1. stopnje Univerze v Novem mestu, stari do 25 let. Zbrane podatke smo analizirali in statistično obdelali s programoma 1KA in SPSS.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 166 študentov, in sicer 67,3 % žensk in 32,7 % moških. Skoraj polovica študentov – 47,5 % – je obiskovala fakulteto za ekonomijo in informatiko, 35,6 % fakulteto za zdravstvene vede in 16,8 % fakulteto za strojništvo. Manj kot polovica študentov meni, da so dovolj informirani o spolno prenosljivih okužbah (SPO) in strategijah za njihovo preprečevanje, čeprav so pokazali dobro poznavanje teh bolezni. Večina študentov zelo pogosto ali vedno uporablja zaščito pri spolnem odnosu z neznanim partnerjem, se izogiba pogosti menjavi spolnih partnerjev, občasno obiskuje preventivne zdravstvene preglede ter se redko testira za SPO. Večino znanja o spolno prenosljivih okužbah so študenti pridobili na internetu, v šoli in od zdravstvenih delavcev. Po njihovem mnenju ima spolna vzgoja pomembno vlogo pri preprečevanju in omejevanju spolno prenosljivih okužb. Zdravstvene delavce dojemajo kot zaupanja vredne in kompetentne sogovornike pri temah, povezanih s spolnostjo.
Razprava: Študenti Univerze v Novem mestu so sicer pokazali dobro znanje o spolno prenosljivih okužbah in strategijah za njihovo preprečevanje, a ostajajo vrzeli v tem znanju, ki jih je treba zapolniti. Univerza bi z uvedbo spolne vzgoje (ki je temeljnega pomena pri preprečevanju in omejevanju spolno prenosljivih okužb) kot obveznega predmeta v študijske programe ali z organizacijo izobraževalnih in informativnih dogodkov prispevala k spolnemu zdravju oziroma zmanjšanju pojavnosti spolno prenosljivih okužb med mladimi. Tako bi internet kot glavni vir informacij, in to v nekaterih primerih zavajajočih, nadomestili usposobljeni učitelji in zdravstveni delavci.
Ključne besede: izobraževanje, spolna vzgoja, mladostniki, spolno prenosljive okužbe, preprečevanje spolno prenosljivih okužb, vloga zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: Ključne besede: izobraževanje, spolna vzgoja, mladostniki, spolno prenosljive okužbe, preprečevanje spolno prenosljivih okužb, vloga zdravstvenih delavcev.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 158; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,94 MB) |
2. UPORABNOST FUNKCIONALNE ELEKTRIČNE STIMULACIJE PRI PACIENTIH PO MOŽGANSKI KAPINeža Munih, 2025, diplomsko delo Opis: KLJUČNE INFORMACIJE O DELU
MUNIH, Neža: Uporabost fukcionalne električne stimulacije pri pacientih po možganski kapi
Uvod in namen: Funkcionalna električna stimulacija (FES) je terapevtska metoda, ki uporablja zunanji električni tok za krčenje mišic z ohranjeno inervacijo. Pri pacientih po možganski kapi se FES uporablja za spodbujanje ciljnih gibov in izboljšanje gibalnih funkcij zgornjih in spodnjih okončin. Metode: Izveden je bil sistematični pregled znanstvene literature v bazah PubMed, ScienceDirect, viri knjižnice Fizioterapevtike. Rezultati: V analizo je bilo vključenih 19 raziskav s hipotezo, da bodo pacienti po možganski kapi z uporabo FES, dosegli izboljšanje gibalnih funkcij zgornjih in spodnjih okončin. Rezultati kažejo, da FES pomembno prispeva k izboljšanju motoričnih sposobnosti, zlasti v zgodnjih fazah rehabilitacije, ko je nevroplastičnost najizrazitejša, njena učinkovitost pa se poveča pri hkratni stimulaciji več mišičnih skupin in kombinaciji z drugimi terapevtskimi pristopi. Uporabnost: Rezultati so uporabni za oblikovanje kliničnih priporočil o učinkoviti rabi FES pri rehabilitaciji po možganski kapi. Omejitve: Metodološka raznolikost, različni protokoli, kratko trajanje študij in neenotni stimulacijski parametri omejujejo prenos rezultatov v prakso. Ključne besede: funkcionalna električna stimulacija, možganska kap, padajoče stopalo, spodnje in zgornje okočine, rehabilitacija.
Tip dela: Diplomska naloga 1. stopnje; leto 2025, Fizioterapevtika, 28 (48) str., 3 pregl., 4 sl., 63 vir. Mentor (G.Omejec), Recenzentka (F. Kresal)
Ključne besede: Ključne besede: funkcionalna električna stimulacija, možganska kap, padajoče stopalo, spodnje in zgornje okočine, rehabilitacija.
Objavljeno v ReVIS: 27.11.2025; Ogledov: 280; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,05 MB) |
3. Pojavnost populizma v političnem komuniciranju slovenskih kandidatov za evropskega poslanca 2024Niki Toroš, 2025, ni določena Opis: POVZETEK
Magistrska naloga preučuje pojavnost populizma v političnem komuniciranju slovenskih kandidatov za evropskega poslanca v izbranih predvolilnih televizijskih soočenjih za evropske volitve 2024. Kljub njegovi izmuzljivi naravi smo s pomočjo kvalitativne vsebinske analize transkriptov in na podlagi deduktivno razvite kodirne sheme identificirali pojavnost populizma.
Rezultati analize so pokazali, da so se populističnih strategij oz. pristopov de facto posluževali vsi nosilci enajstih kandidatnih list, pri čemer so se razlike kazale predvsem v načinu uporabe. Populizem se je pojavljal skozi tri ključne elemente oz. kategorije: s sklicevanjem na »ljudstvo«, kritiko »elit« in antagonizmom do »drugih«. Najpogosteje sta se rabe tega fenomena posluževala Zoran Stevanović (lista Resni.ca) in Violeta Tomić (lista NOT). Stevanovič se je s svojo samoidentifkacijo kot populist uvrstil med sui generis fenomene. Njegova izjava je namreč prava redkost oz. unicum, saj politični akterji tovrstne »nalepke« običajno lepijo svojim nasprotnikom.
Izsledki raziskave potrjujejo kameleonsko naravo populizma, saj se je pojavljal tako pri parlamentarnih kot neparlamentarnih strankah ter na levi in desni politični opciji. V tem aspektu se je izkazal tudi kot prilagodljiv fenomen, ki presega tradicionalne politične delitve in se tako uveljavlja kot komunikacijska strategija sodobnih političnih akterjev.
Ključne besede: Ključne besede: populizem, politično komuniciranje, evropske volitve, televizijska soočenja, kvalitativna vsebinska analiza.
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2025; Ogledov: 272; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,80 MB) |
4. Bioimpedanca - del šeste faze procesa zdravstvene nege pri dializnem pacientuKlavdija Zupančič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Ledvici sta organa v trebušni votlini za potrebušnico, ob vsaki strani hrbtenice, nekoliko zadaj in pod rebri. Opravljata številne pomembne funkcije, kot so uravnavanje krvnega tlaka, ravnotežje elektrolitov, kislinsko-bazno ravnotežje in nastajanje rdečih krvnih celic. Lahko ju doleti akutna ledvična bolezen ali kronična ledvična bolezen, ki lahko bistveno poslabša življenje pacienta. V Sloveniji deluje več društev, ki nudijo podporo pacientom s kronično ledvično boleznijo. Ob končni ledvični odpovedi je potrebno nadomestno zdravljenje, ob tem pa pomemben del obravnave predstavlja proces zdravstvene nege z več fazami obravnave fizične in psihološke potrebe pacienta. V šesti fazi obravnave ima posebno vlogo uporaba bioimpedance, s pomočjo katere se zmanjšajo zapleti med dializo, izboljšajo pa se telesna zmogljivost, počutje in kakovost življenja. Medicinska sestra izvaja meritve, interpretira rezultate in izobražuje pacienta o pomenu hidracije in prehrane. Namen naše raziskave je preučiti uporabo bioimpedance kot dela šeste faze procesa zdravstvene nege pri dializnem pacientu.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela smo analizirali in sintetizirali primarne in sekundarne vire. Primarne podatke za analizo smo pridobili z izvedbo polstrukturiranega intervjuja, za teoretični del in podkrepitev naših rezultatov pa smo pregledali še domačo in tujo literaturo ter spletne baze (bibliografske baze podatkov, PubMed, Cobiss in Google učenjak).
Rezultati: Intervju smo julija 2025 opravili z osmimi zdravstvenimi delavci, ki sodelujejo v procesu zdravljenja dializnih pacientov in imajo najmanj pet let delovnih izkušenj na tem področju. Vse intervjuvane osebe so bile ženskega spola in so bile zaposlene v oddelku hemodialize od 5 do 40 let, kolikor je tudi celotna delovna doba. Starost se je gibala od 26 do 59 let. Intervjuvanke poznajo ključne parametre bioimpedance, najpomembnejša se jim zdi količina vode v telesu. Bioimpedanca je ocenjena kot delno zanesljiva, a uporabna. Večina zdravstvenih delavcev jo uporablja redno. Poudarjajo pomen hidracije, prehrane in suhe teže. Kot glavne prednosti so izpostavile enostavnost in neinvazivnost, slabosti pa sta nezanesljivost in omejitve pri določenih pacientih. Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri meritvah, oceni rezultatov in sodelovanju z zdravnikom.
Razprava: Bioimpedanca pomaga oceniti tekočinsko ravnovesje in prehransko stanje, saj loči med znotrajcelično in zunajcelično tekočino ter pokaže celično kakovost z merjenjem faznega kota. Z natančnejšim določanjem suhe teže zmanjšuje simptome med dializo, izboljšuje počutje in telesno zmogljivost, kar pozitivno vpliva na kakovost življenja pacienta. Je natančnejša od klasičnih metod, omogoča zgodnje zaznavanje preobremenjenosti s tekočino, je hitra, neboleča in enostavna za uporabo. Medicinska sestra izvaja meritve, spremlja rezultate, sodeluje pri
prilagajanju terapije in izobražuje pacienta o pomenu hidracije in prehrane.
Ključne besede: Ključne besede: ledvice, hidracija, dializa, fazni kot, pacient, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 23.10.2025; Ogledov: 346; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,11 MB) |
5. SPREMEMBE MAKSIMALNE AEROBNE KAPACITETE IN NJENA NAPOVEDNA VREDNOST PRI OSEBAH S SRČNIM POPUŠČANJEMMartin Lovšin, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Srčno popuščanje je napredujoče obolenje z visoko pojavnostjo v
populaciji, smrtnostjo in stopnjujočim se bremenom na zdravstveni sistem. Med glavne
klinične značilnosti srčnega popuščanja spada vadbena intoleranca kot posledica
zmanjšane maksimalne aerobne kapacitete. Namen raziskave je raziskati povezavo med
srčnim popuščanjem in upadom maksimalne aerobne kapacitete ter oceniti njeno
prognostično vrednost v prizadeti populaciji. Metode: Pri izdelavi diplomske naloge smo
uporabili deskriptivno metodo dela, ki vsebuje pregled literature za obravnavo hipotez. S
pomočjo podatkovnih zbirk Pubmed, PEDro, Cochraine Library, MEDLINE in Google
Scholar smo prišli do ustrezne in zadostne literature, s katero smo uspešno obravnavali
hipotezi. Rezultati: S pregledom literature in analizo pridobljenih podatkov smo potrdili
obe hipotezi, in sicer, da srčno popuščanje povzroči upad maksimalne aerobne kapacitete
in da visoka maksimalna aerobna kapaciteta napoveduje dobro prognozo pri bolnikih s
srčnim popuščanjem. Uporabnost: Rezultati diplomskega dela bodo prispevali k
razumevanju odnosa med srčnim popuščanjem in maksimalno aerobno kapaciteto.
Omejitve: Nekatere raziskave, ki bi lahko doprinesle k naboru uporabnih informacij, so
bile plačljive ali izven časovnega okvirja iskanih raziskav.
Ključne besede: Ključne besede: Srčno
popuščanje, maksimalna aerobna kapaciteta, napovedna vrednost, smrtnost
Objavljeno v ReVIS: 22.10.2025; Ogledov: 332; Prenosov: 6
Celotno besedilo (640,41 KB) |
6. Zdravstvena nega pacienta z golenjo razjedoAnja Zajc, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Venska golenja razjeda (VGR) je kronična rana na spodnjem delu noge, ki nastane predvsem zaradi kronične venske insuficience in venske hipertenzije. Pojavlja se z bolečino, oteklino, srbenjem, izcedkom in krčnimi venami ter pomembno zmanjšuje kakovost življenja. Diagnoza temelji na anamnezi, oceni dejavnikov tveganja in ultrazvočnem Dopplerju; za razvrstitev se uporabljata Widmer in CEAP (Clinical – Etiology – Anatomy – Pathophysiology) klasifikacija, bolečina pa se ocenjuje z VAS (visual analogue scale) in NRS (numeric rating scale). Nastane zaradi okvare venskih zaklopk, refluksa ali zapore ter oslabele mišične črpalke, kar vodi v vensko hipertenzijo, vnetje in spremembe tkiva. Zdravstvena nega sledi fazam celjenja (hemostaza, vnetje, proliferacija, remodeliranje) ter konceptu T.I.M.E. (tissue – infection/inflamation – moisture – epithelisation): priprava tkiva, nadzor okužbe, uravnavanje vlage in spodbujanje epitelizacije, ob sočasni zaščiti okolne kože in ustrezni higieni. Temelj zdravljenja je kompresijska terapija (dolgo-/kratkoelastični povoji, sistemi, nogavice) ob upoštevanju kontraindikacij. Po potrebi se dodajo venotoniki, pentoksifilin, analgetiki in antibiotiki ob okužbi. Bolečina, ki je pogosta in vpliva na kakovost življenja, se zdravi multimodalno z zdravili in nefarmakološkimi ukrepi. Izbira oblog je individualna glede na fazo rane in količino izcedka, pomembno pa je tudi multidisciplinarno sodelovanje in stalno spremljanje za uspešno zdravljenje. Namen raziskave je bil raziskati zdravstveno nego pacienta z golenjo razjedo.
Metoda: Raziskava je bila izvedena po kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Raziskovalni vzorec je bil priložnostni, zajel je 113 izvajalcev zdravstvene nege, ki delajo na različnih področjih zdravstvene dejavnosti. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Povabilo za sodelovanje v raziskavi je bilo objavljeno na profilu družbenega omrežja Facebook ter posredovano preko drugih družabnih omrežij (Instagram). Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel ter jih grafično prikazali v obliki tabel in grafov.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so med anketiranimi največ zastopane starostne skupine 18–24 let (30 %) in 25–34 let (27 %), pri čemer prevladujejo ženske (90 %), moški predstavljajo 10 %. Večina anketirancev ima srednješolsko (42 %), višješolsko (27 %) ali univerzitetno oziroma podiplomsko izobrazbo (31 %). Najpogosteje so zaposleni v specialističnih ambulantah (35 %) ali v bolnišnicah/kliničnih centrih (24 %). Večina pacientov z venskimi golenjimi razjedami po poročanju zdravstvenih delavcev občuti bolečino občasno (35 %) ali večkrat tedensko (35 %). Zdravstveni delavci pri lajšanju bolečine najpogosteje priporočajo blažje povijanje (46 %) in uporabo analgetikov (28 %), redkeje pa paciente napotijo v protibolečinsko ambulanto (4 %). Med najpogosteje uporabljenimi oblogami so alginati (xŻ = 3,8) in poliuretanske pene (xŻ = 2,7), med kompresijskimi pripomočki pa dolgo elastični povoji (xŻ = 3,8). Kompresijske nogavice (xŻ = 2,7) in kratko elastični povoji (xŻ = 2,7) se uporabljajo občasno, pri čemer 61 % anketirancev ne uporablja nobenega kompresijskega pripomočka. Kot največje izzive pri negi pacientov z venskimi golenjimi razjedami so izpostavili preobremenjenost osebja (xŻ = 4,2) in pomanjkanje časa (xŻ = 4,1).
Razprava: Ugotovili smo, da pacienti z vensko golenjo razjedo najpogosteje občutijo bolečino večkrat tedensko ali občasno, medtem ko raziskave kažejo na bistveno pogostejšo, tudi vsakodnevno bolečino. To nakazuje, da zdravstveni delavci bolečino pacientov morda podcenjujejo, kar je lahko povezano s t. i. tiho bolečino pri starejših in kognitivno oslabljenih. Ugotavljamo, da se standardizirana orodja za ocenjevanje bolečine, kot sta VAS in NRS, redko uporabljajo, kar otežuje spremljanje uspešnosti zdravljenja. Pri zdravljenju so najpogosteje uporabljene alginatne obloge in poliuretanske pene, medtem ko se kompresijski sistemi (SYS), ki jih priporočajo smernice, redko uporabljajo, predvsem zaradi neprijetnosti pri nošenju in pomanjkljive edukacije pacientov.
Ključne besede: Ključne besede: kronična rana, venska razjeda, bolečina, zdravstvena nega, kompresijska terapija.
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2025; Ogledov: 1473; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,53 MB) |
7. Preprečevanje bolnišničnih okužb v oftalmologijiDragana Livnjak, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Bolnišnične okužbe predstavljajo resno grožnjo tako za varnost pacientov kot za
učinkovitost zdravstvenega sistema, saj podaljšujejo hospitalizacijo in povečujejo stroške
zdravljenja. V oftalmologiji, kjer delo pogosto vključuje stik z zelo občutljivim očesnim
tkivom, so tudi vse okoliščine in razmere še posebej občutljive. Namen raziskave je bil
ugotoviti, kako medicinske sestre zaznavajo svojo vlogo pri preprečevanju bolnišničnih okužb,
katere ukrepe izvajajo, s kakšnimi težavami se soočajo in katere izboljšave predlagajo.
Metode: Izvedena je bila kvalitativna raziskava na osnovi polstrukturiranih intervjujev s
šestimi medicinskimi sestrami, zaposlenimi v oftalmologiji. Vzorec je bil namenski. Podatki so
bili analizirani s tematskim kodiranjem, pri čemer so bile oblikovane ključne vsebinske teme:
vrste okužb v oftalmologiji, vloga in odgovornost medicinskih sester, preventivni ukrepi,
najbolj tvegani postopki, pomanjkljivosti pri izvajanju protokolov, izzivi in ovire pri
preprečevanju okužb, predlogi in izboljšave.
Rezultati: Intervjuvanke so kot najpogostejše bolnišnične okužbe izpostavile konjunktivitis,
keratitis, endoftalmitis in blefaritis. Poudarile so pomen higiene rok, razkuževanja pripomočkov
in prostorov, pravilne uporabe zaščitne opreme ter izobraževanje pacientov. Med največje
izzive so uvrstile pomanjkanje kadra, časovno stisko, utrujenost ter slabo opremo. Kljub temu
so bile soglasne, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri preprečevanju bolnišničnih
okužb.
Razprava: Rezultati kažejo, da so medicinske sestre visoko ozaveščene o pomenu preventive,
vendar njihova prizadevanja pogosto omejujejo sistemske težave. Potrebna so vlaganja v
dodatno usposabljanje, v izboljšanje organizacije dela, v nadgradnjo opreme ter v večje
vključevanje pacientov v higienske ukrepe.
Ključne besede: Ključne besede: bolnišnične okužbe, oftalmologija, medicinske sestre, higiena, zaščitni ukrepi, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 323; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,18 MB) |
8. |
9. Odnos do kajenja in zavedanje škodljivosti kajenja med rednimi kadilci v posavski in zasavski regijiMaja Pustovrh Gnidovec, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kajenje tobaka je eden vodilnih dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih
bolezni dihal, zlasti kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) in pljučnega raka. Kljub
številnim preventivnim programom in zakonodajnim ukrepom v Sloveniji, delež kadilcev ostaja
visok, predvsem v Posavski in Zasavski regiji, kjer statistike kažejo nadpovprečno razširjenost
kajenja. Dolgotrajna izpostavljenost tobačnemu dimu ima dokazano škodljive učinke tudi na
pasivne kadilce. Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri zdravstveni vzgoji, odkrivanju
ogroženih posameznikov in nudenju podpore pri opuščanju kajenja. Namen raziskave je bil
preučiti odnos do kajenja in stopnjo ozaveščenosti o škodljivosti kajenja med rednimi kadilci v
izbranih regijah ter oceniti pomen vloge medicinske sestre v procesu opuščanja.
Metode: Uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela.
Teoretični del temelji na analizi domačih in tujih znanstvenih virov, empirični del pa na
anketnem vprašalniku, ki je bil razdeljen med 210 rednimi kadilci iz Posavske in Zasavske
regije. Podatki so bili obdelani s pomočjo programa SPSS in orodja 1KA ter predstavljeni v
tabelah in grafih.
Rezultati: Večina respondentov se zaveda škodljivosti kajenja, vendar jih več kot pol ob
opuščanju ni poiskalo nobene strokovne pomoči. Le majhen delež je podporo poiskal v
delavnicah za opustitev kajenja. Kadilci najpogosteje posegajo po klasičnih cigaretah, uporaba
elektronskih ali ogrevanih izdelkov pa je pogostejša med mlajšimi. Ženske so pogosteje tiste,
ki so že poskusile prenehati s kajenjem. Večina kadilcev ne izraža želje po opustitvi. Nizka
udeležba razpoložljivih programov kaže na slabo prepoznavnost ali nezaupanje vanje.
Razprava: Kadilci v regijah z najvišjo stopnjo kajenja v Sloveniji se kljub zavedanju
zdravstvenih tveganj le redko odločajo za strokovno pomoč pri opuščanju. Potrebna je
okrepitev vloge medicinskih sester pri preventivnih dejavnostih, svetovanju in spodbujanju k
opuščanju kajenja. Večji poudarek mora biti namenjen promociji obstoječih programov
pomoči, predvsem na lokalni ravni, ob upoštevanju specifičnih potreb prebivalcev. Preventiva,
zgodnje odkrivanje in zdravstvena vzgoja ostajajo ključni elementi dolgoročnega zmanjševanja
škodljivih posledic kajenja.
Ključne besede: Ključne besede: kajenje, škodljivost kajenja, bolezni dihal, medicinska sestra, preventiva.
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 296; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,93 MB) |
10. Vloga medicinske sestre pri pacientu s peritonealno dializo v intenzivni terapijiLia Hočevar, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Peritonealna dializa je ena izmed najpomembnejših oblik nadomestnega zdravljenja ledvične odpovedi, ki se vse pogosteje uporablja tudi pri kritično bolnih pacientih v enotah intenzivne terapije. Vloga medicinske sestre pri pacientu s peritonealno dializo je zelo pomembna. Medicinska sestra je tista, ki mora imeti ogromno strokovnih in kliničnih kompetenc, saj se s tem zagotovi varno, učinkovito in celostno obravnavo pacienta. Namen diplomske naloge je preučiti vlogo medicinske sestre pri pacientih s peritonealno dializo v intenzivni terapiji.
Metode: Diplomska naloga temelji na sistematičnem pregledu domače in tuje strokovne literature, objavljene med letoma 2014 in 2024. Iskanje virov je potekalo prek podatkovnih baz Google Scholar, PubMed, ScienceDirect in COBISS. Vključevali smo študije, smernice in strokovne članke, ki obravnavajo vlogo medicinske sestre pri izvajanju peritonealne dialize v intenzivni terapiji.
Rezultati: Analiza literature je pokazala, da ima medicinska sestra ključno vlogo pri pripravi na postopek peritonealne dialize, izvajanju same dialize, opazovanju pacienta ter pravočasnem prepoznavanju in obravnavi morebitnih zapletov. Prav tako je pomembno ustrezno strokovno znanje zdravstvenega osebja, nenehno izobraževanje in dobra komunikacija znotraj zdravstvenega tima. Medicinska sestra ima v procesu izvajanja peritonealne dialize nalogo, ne le da bo izvedba postopka tehnično pravilna, temveč gre za kompleksno, odgovorno in strokovno nalogo, ki pomembno vpliva na izid zdravljenja in kakovost življenja pacienta.
Razprava: Na podlagi pregleda literature ugotavljamo, da je vloga medicinske sestre pri peritonealni dializi v intenzivni terapiji kompleksna in odgovorna, prav tako pa medicinska sestra predstavlja nepogrešljivo ter izjemno pomembno osebo pri zagotavljanju varnosti in kakovosti zdravljenja pacienta v zdravstveni negi. Strokovna usposobljenost, izkušnje in kontinuirano izobraževanje medicinskih sester so ključnega pomena za zagotavljanje varne in kakovostne oskrbe. Kljub temu pa še vedno obstajajo nekatere pomanjkljivosti v procesu izvajanja in poznavanja peritonealne dialize v intenzivnih enotah, zato bi bilo pomembno začeti vključevati to vsebino v klinično prakso in izobraževalne programe.
Ključne besede: Ključne besede: kronična ledvična odpoved, peritonealna dializa, preddializno izobraževanje, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 30.08.2025; Ogledov: 483; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1021,60 KB) |
