1. Digitalne kompetence učiteljev : osebni, profesionalni in kontekstualni dejavnikiJurka Lepičnik-Vodopivec, Špela Pugelj, 2026, pregledni znanstveni članek Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, izobraževanje na daljavo, digitalne kompetence, študenti zdravstvene nege, učitelji zdravstvene nege, zdravstvena nega, mnenja visokošolskih učiteljev, skupinski intervjuji, kvalitativna analiza besedila
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2026; Ogledov: 98; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (445,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Mnenja učiteljev zdravstvene nege o uporabi digitalne tehnologijeBojana Filej, Mojca Poredoš, Tamara Štemberger Kolnik, 2026, pregledni znanstveni članek Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, izobraževanje na daljavo, digitalne kompetence, študenti zdravstvene nege, učitelji zdravstvene nege, zdravstvena nega, mnenja visokošolskih učiteljev, skupinski intervjuji, kvalitativna analiza besedila
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2026; Ogledov: 78; Prenosov: 2
Celotno besedilo (417,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Zmote slovenskega izobraževalnega sistema2026, ni določena Opis: Gradivo kritično analizira ključne pomanjkljivosti slovenskega izobraževalnega sistema in opozarja, da ta kljub dobri dostopnosti in tradiciji ne dosega optimalnih rezultatov. Glavni problem je prevelik poudarek na količini znanja in premalo na njegovi uporabi v praksi, ter neupoštevanju razlik med posamezniki, zaradi česar učenci pogosto ne razvijejo ključnih kompetenc za življenje. Večina pomanjkljivosti in napak je posledica nekaterih zmotnih predpostavk in ravnanj, ki so zapisani v »dolgoročni« spomin našega izobraževalnega sistema in smo jih prevzeli kot samoumevne. V gradivu so predlagane premišljene spremembe, večja uporabo sodobnih tehnologij (tudi umetne inteligence), razvoj enotnega izobraževalnega portala, večja individualizacijo učenja ter šola kot del življenja. Cilj je ustvariti sistem, ki bo omogočal optimalen razvoj vsakega posameznika v prijetnem okolju in optimalno pripravljenost mladih na sodobno življenje.
Ključne besede: šolstvo, izobraževanje, zmote, umetna inteligenca, kompetence, slovensko izobraževanje, osnovna šola, gimnazija, matura
Objavljeno v ReVIS: 18.05.2026; Ogledov: 102; Prenosov: 7
Datoteka (457,34 KB) |
4. Digitalna preobrazba javne uprave : pomen človeškega kapitala in digitalnih kompetencMaja Ring, 2026, magistrsko delo Opis: V zadnjem desetletju je digitalna preobrazba postala eno glavnih razvojnih področij javne uprave, saj se pričakovanja državljanov hitro spreminjajo, tehnološki napredek pa odpira tako nove priložnosti kot izzive. Digitalne rešitve omogočajo posodobitev organizacijskih procesov in večjo učinkovitost storitev, vendar se ob tem razkrivajo tudi številne ovire, povezane z znanjem, pripravljenostjo na spremembe zaposlenih in organizacijsko kulturo. Tehnologija lahko pospeši delo, zmanjša administrativna bremena in poveča dostopnost storitev, a hkrati prinaša tveganja – od odpora zaposlenih do nezadostne usposobljenosti ter težav pri prilagajanju novim procesom in reorganizaciji obstoječih struktur. V okviru magistrskega dela smo zato raziskali pomen človeškega kapitala in digitalnih kompetenc za uspešno izvajanje digitalnih reform v javni upravi. Raziskava je temeljila na kombinaciji kvalitativne in kvantitativne metode, in sicer na izvedbi polstrukturiranih intervjujev z zaposlenimi v javni upravi ter primerjalni analizi kazalnikov digitalnega razvoja petih držav članic Evropske unije. Na podlagi izvedenih intervjujev in primerjalne analize kazalnikov digitalnega razvoja smo ugotovili, da so osnovne digitalne kompetence med zaposlenimi večinoma prisotne, medtem ko se največje pomanjkljivosti kažejo na področjih naprednejše rabe tehnologij, informacijske varnosti in strateške uporabe digitalnih orodij. Prav tako se je pokazalo, da trenutni sistemi usposabljanj ne zadostujejo dejanskim potrebam, saj so premalo ciljno usmerjeni in ne zagotavljajo trajnega prenosa znanja v prakso. Naše ugotovitve potrjujejo, da digitalna preobrazba ne more biti uspešna brez sistematičnega vlaganja v človeški kapital, razvoja digitalnih kompetenc zaposlenih ter ustvarjanja organizacijske kulture, ki spodbuja učenje in prilagajanje spremembam. Digitalna preobrazba se ne konča z uvajanjem novih tehnologij, temveč se začne s pripravljenostjo ljudi, da jih sprejmejo in smiselno uporabijo, saj tehnologija sama po sebi ne prinaša sprememb – resnično vrednost ji dajejo šele znanje, izkušnje in volja zaposlenih.
Ključne besede: digitalna preobrazba, javna uprava, človeški kapital, digitalne kompetence, organizacijska kultura, usposabljanje, reforme
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 182; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,15 MB) |
5. |
6. Menedžerske kompetence pri vodilnih v zdravstvu - eksplorativna raziskava v izbranih zdravstvenih organizacijahSaša Terseglav, Boštjan Kušar, Brigita Skela-Savič, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: menedžment, vodenje, kompetence, zdravstvo, vodstveni kader, samoocene, pomen izobraževanja, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 04.03.2026; Ogledov: 503; Prenosov: 7
Celotno besedilo (321,44 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Kompetence vojaškega voditeljstva na direktni ravni za izzive prihodnostiZoran Kovačić, Darko Ščavničar, Boris Bukovec, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Katere so dodatne kompetence vojaškega voditeljstva na direktni ravni za uspešno poveljevanje in vodenje v vojaški organizaciji v prihodnosti? Namen: Namen raziskave je določiti dodatne kompetence vojaškega voditeljstva na direktni ravni za uspešno delovanje vojaške organizacije v prihodnosti. Metoda: Za zbiranje podatkov smo uporabili deskriptivno metodo virov, ki obdelujejo vojaško voditeljstvo, predvsem iz državic članic zveze NATO. Z metodo komparacije in indukcije smo triangulirali dodatne kompetence vojaškega voditeljstva, ki bodo v prihodnosti doprinesli k uspehu vojaške organizacije pri nalogah taktične ravni. Rezultati: Ključne dodatne kompetence vojaškega voditeljstva v prihodnosti, ki jih prepoznavamo za uspeh vojaške organizacije, so: mentalna odpornost, kognitivna agilnost ter tehnološka pismenost. Organizacija: Uspešnost vojaškega voditeljstva na direktni ravni v vojaški organizaciji je odvisna od sposobnosti prilagajanja novim izzivom in potrebam. Z vlaganjem v izobraževanje, razvoj metodologij za ocenjevanje potenciala ter uporabo sodobnih tehnologij lahko vojaška organizacija oblikuje učinkovito in agilno strukturo vodenja, ki bo pripravljena na soočanje z izzivi 21. stoletja in uspešnemu doprinosu k stopnji varnosti na (inter)nacionalni ravni. Originalnost: Na področju vojaškega voditeljstva še ni zadovoljivo obdelane tematike razvoja kompetenc vojaških vodij na direktni ravni za izzive prihodnosti. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: V raziskavo zaradi časovne omejitven ni vključenega anketnega vprašalnika in intervjujev z vojaškimi vodji na različnih ravneh in v različnih organizacijskih enotah v Slovenski vojski na temo izzivov za vojaško voditeljstvo na direktni ravni v prihodnosti. Napisan članek je teorem, ki bo vključen v doktorsko disertacijo pri nadaljnjem raziskovanju.
Ključne besede: vojaške organizacije, vojaško voditeljstvo, direktna raven, kompetence, mentalna odpornost, kognitivna agilnost, tehnološka pismenost
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 504; Prenosov: 5
 Povezava na datoteko |
8. Perspektiva diplomantov Univerze na Primorskem na vseživljenjsko učenje in izobraževanjeRebeka Lekše, Jurka Lepičnik-Vodopivec, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kako lahko izobraževalne institucije podpirajo vseživljenjsko učenje diplomantov in katere ključne kompetence ter znanja si želijo, hkrati pa prispevajo k njihovem uspehu na trgu dela? Namen: Namen raziskave je proučiti perspektivo diplomantov na vseživljenjsko učenje in izobraževanje v času delovnega aktivnega življenja. Metoda: V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metoda. Podatki so bili zbrani na namenskem vzorcu diplomantov Univerze na Primorskem s pomočjo delno strukturiranih intervjujev, izvedenih v okviru dveh fokusnih skupin. Podatke smo analizirali z metodo analize vsebine. Rezultati: Z metodo analize so bile oblikovane štiri teme: (1) vloga vseživljenjskega učenja, (2) razvoj kompetenc, (3) podpora izobraževalnih institucij in organizacij ter (4) izzivi in priložnosti. Rezultati raziskave kažejo, da so diplomanti Univerze na Primorskem zelo motivirani za vseživljenjsko učenje, še posebej za pridobivanje specifičnih kompetenc, kot so digitalne in zelene veščine ter mehke veščine. Ugotovljeno je bilo, da izobraževalne institucije igrajo ključno vlogo pri podpori diplomantov pri njihovem nadaljnjem izobraževanju, vendar je treba prilagoditi programe in oblike izobraževanja, da bodo bolj fleksibilni in praktično usmerjeni. Organizacija: Raziskava poudarja potrebo po tesnejšem sodelovanju med izobraževalnimi institucijami in podjetji za zagotavljanje bolj prilagojenih izobraževalnih programov, ki bi diplomantom omogočili boljše usklajevanje pridobljenih znanj s potrebami trga dela. Ponuja smernice za prilagoditev izobraževanj vseživljenjskega učenja potrebam diplomantov. Družba: Raziskava prispeva k večji zavesti o pomenu vseživljenjskega učenja za posameznike in družbo kot celoto. Poudarja potrebo po razvoju kompetenc, ki so ključne za trajnostni razvoj, kar lahko dolgoročno prispeva k večji socialni odgovornosti in okoljski ozaveščenosti v družbi. Spodbuja vključevanje zelenih praks in digitalnih veščin, kar pozitivno vpliva na širšo družbo in okolje. Originalnost: Raziskava prinaša vpogled na specifične potrebe diplomantov po vseživljenjskem učenju, s čimer ponuja vpogled v specifične izzive in priložnosti, s katerimi se soočajo. Originalnost raziskave se kaže v osredotočenosti na prilagajanje izobraževalnih programov sodobnim zahtevam trga dela in vključevanju trajnostnih praks v učne načrte. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve raziskave vključujejo omejen geografski obseg, saj se osredotoča na diplomante ene univerze. Predlaga se nadaljnje raziskovanje, ki bi vključilo večjo in bolj raznoliko populacijo ter izvedba longitudinalnih študij, ki bi spremljale razvoj kompetenc skozi čas.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, izobraževanje, diplomanti, kompetence, visokošolski zavodi
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 493; Prenosov: 2
Celotno besedilo (411,01 KB) |
9. Vpliv gibalne (ne)aktivnosti vzgojiteljev na izvedbo gibalne dejavnosti v vrtcuPolona Božič, Blaž Simčič, Andrej Kocjan, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Gibanje je otrokova primarna potreba, predšolsko obdobje pa temelj gibalnega razvoja. Vzgojiteljeva naloga je, da zadosti potrebi po gibanju in tako prispeva k otrokovemu zdravju. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je količina vodene gibalne/športne dejavnosti v vrtcu pogojena z vzgojiteljevo gibalno/športno aktivnostjo v prostem času, njegovo starostjo, pogoji dela ter ali je vzgojiteljeva kompetentnost na področju gibanja povezana z njegovo lastno gibalno/športno aktivnostjo. V raziskavo je bilo vključenih 65 vzgojiteljev iz celotne Slovenije. Vprašalnik je bil sestavljen iz 29 vprašanj pretežno zaprtega tipa, razvrščenih v pet sklopov. Ugotovili smo, da je čas, ki ga vzgojitelj nameni lastni gibalni/športni aktivnosti, povezan s količino in raznovrstnostjo gibalne/športne dejavnosti, ki jo izvaja z otroki. Ugotovili smo tudi, da mlajši vzgojitelji redkeje izvajajo vodeno gibalno/športno aktivnost ter da materialni pogoji ne prispevajo k večji količini in raznovrstnosti izvedenih gibalnih/športnih dejavnosti.
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolsko obdobje, kompetence, gibalna/športna dejavnost, vzgojitelji
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2026; Ogledov: 519; Prenosov: 3
Celotno besedilo (349,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Kriza avtomobilske industrije in kompetence prodajalca motornih vozil : magistrsko deloDin Beriša, 2026, magistrsko delo Opis: Avtomobilska industrija, v luči vse večjih potreb po mobilnosti in uvajanja novih tehnologij, postaja ena najhitreje rastočih industrij, zato imajo dejavniki, ki vplivajo na njo, daljnosežne posledice.
Svetovna zdravstvena kriza Covid-19, je s svojimi vplivi na celotno družbo in gospodarstvo, spremenila razmere tudi v avtomobilski industriji. Poleg vseh, z njo povezanih omejitev, se je z pojavom krize dobavljivosti polprevodnikov, pomembnega dela v avtomobilski industriji, kriza zgolj zaostrila. Tudi okoljske zahteve glede izpustov CO₂, zahtevajo hitre spremembe.
Pomanjkanje vozil in s tem posledično manjša prodaja, je ogrozila obstoj številnih delovnih mest v tej industriji, ki se še do danes ni povsem opomogla.
Da bi industrija izšla iz krize, morajo skladno delovati vsi njeni podsistemi. Tu se nakazuje pomembna vloga končne postaje – prodaje vozila, kjer v ospredje stopa prodajalec motornih vozil. Formalno in neformalno izobraževanje in usposabljanje mu zagotavljajo temeljna znanja za opravljanje nalog prodaje, kar pa običajno ne zadostuje. Potrebne so tudi kompetenc, ki omogočajo uspešno prodajo, predstavljajo konkurenčno prednost in pospešijo izhod iz krize.
Ključne besede: avtomobilska industrija, kriza, prodaja, prodajalci, kompetence
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2026; Ogledov: 559; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,87 MB) |
