1. Vpliv gibalne (ne)aktivnosti vzgojiteljev na izvedbo gibalne dejavnosti v vrtcuPolona Božič, Blaž Simčič, Andrej Kocjan, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Gibanje je otrokova primarna potreba, predšolsko obdobje pa temelj gibalnega razvoja. Vzgojiteljeva naloga je, da zadosti potrebi po gibanju in tako prispeva k otrokovemu zdravju. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je količina vodene gibalne/športne dejavnosti v vrtcu pogojena z vzgojiteljevo gibalno/športno aktivnostjo v prostem času, njegovo starostjo, pogoji dela ter ali je vzgojiteljeva kompetentnost na področju gibanja povezana z njegovo lastno gibalno/športno aktivnostjo. V raziskavo je bilo vključenih 65 vzgojiteljev iz celotne Slovenije. Vprašalnik je bil sestavljen iz 29 vprašanj pretežno zaprtega tipa, razvrščenih v pet sklopov. Ugotovili smo, da je čas, ki ga vzgojitelj nameni lastni gibalni/športni aktivnosti, povezan s količino in raznovrstnostjo gibalne/športne dejavnosti, ki jo izvaja z otroki. Ugotovili smo tudi, da mlajši vzgojitelji redkeje izvajajo vodeno gibalno/športno aktivnost ter da materialni pogoji ne prispevajo k večji količini in raznovrstnosti izvedenih gibalnih/športnih dejavnosti.
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolsko obdobje, kompetence, gibalna/športna dejavnost, vzgojitelji
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2026; Ogledov: 42; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (349,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Kriza avtomobilske industrije in kompetence prodajalca motornih vozil : magistrsko deloDin Beriša, 2026, magistrsko delo Opis: Avtomobilska industrija, v luči vse večjih potreb po mobilnosti in uvajanja novih tehnologij, postaja ena najhitreje rastočih industrij, zato imajo dejavniki, ki vplivajo na njo, daljnosežne posledice.
Svetovna zdravstvena kriza Covid-19, je s svojimi vplivi na celotno družbo in gospodarstvo, spremenila razmere tudi v avtomobilski industriji. Poleg vseh, z njo povezanih omejitev, se je z pojavom krize dobavljivosti polprevodnikov, pomembnega dela v avtomobilski industriji, kriza zgolj zaostrila. Tudi okoljske zahteve glede izpustov CO₂, zahtevajo hitre spremembe.
Pomanjkanje vozil in s tem posledično manjša prodaja, je ogrozila obstoj številnih delovnih mest v tej industriji, ki se še do danes ni povsem opomogla.
Da bi industrija izšla iz krize, morajo skladno delovati vsi njeni podsistemi. Tu se nakazuje pomembna vloga končne postaje – prodaje vozila, kjer v ospredje stopa prodajalec motornih vozil. Formalno in neformalno izobraževanje in usposabljanje mu zagotavljajo temeljna znanja za opravljanje nalog prodaje, kar pa običajno ne zadostuje. Potrebne so tudi kompetenc, ki omogočajo uspešno prodajo, predstavljajo konkurenčno prednost in pospešijo izhod iz krize.
Ključne besede: avtomobilska industrija, kriza, prodaja, prodajalci, kompetence
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2026; Ogledov: 116; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,87 MB) |
3. |
4. VLOGA MEDKULTURNIH KOMPETENC FIZIOTERAPEVTA S PACIENTI IZ RAZLIČNIH KULTURNOJEZIKOVNIH OZADIJAlireza Asefi Rad, 2025, diplomsko delo Opis: Povečana prisotnost migrantov v Sloveniji vzpostavlja nove izzive na področju zdravstvene oskrbe, predvsem zaradi kulturnih in jezikovnih razlik, ki vplivajo na kakovost komunikacije med zdravstvenimi delavci in pacienti. Fizioterapevti se pri delu s pacienti iz različnih kulturnojezikovnih okolij pogosto srečujejo s težavami pri razumevanju potreb pacientov, kar vpliva na uspešnost rehabilitacije in splošno zadovoljstvo s terapijo. V raziskavi smo se osredotočili na vpliv medkulturnih kompetenc fizioterapevtov na kakovost rehabilitacije. Proučevali smo pomen jezikovnih in kulturnih razlik ter strategij, ki lahko prispevajo k bolj učinkoviti komunikaciji ob vključevanju tolmačev, prilagojenih pristopov in dodatnih usposabljanjih za fizioterapevte. Rezultati raziskave kažejo, da fizioterapevti prepoznavajo pomen medkulturnih kompetenc, vendar jih veliko meni, da na tem področju niso dovolj usposobljeni. Najpogosteje opažene težave so jezikovne ovire, različni pogledi pacientov na rehabilitacijo ter pomanjkanje sistemske podpore pri njihovi obravnavi. Ugotovitve potrjujejo, da bi lahko s ciljno usmerjenimi usposabljanji, pogostejšim sodelovanjem tolmačev in prilagoditvijo fizioterapevtskih pristopov bistveno izboljšali komunikacijo in učinkovitost terapij. Fizioterapevti imajo ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostne zdravstvene oskrbe, zato je nujno, da se prilagajajo kulturno raznolikim pacientom in obogatitvijo svojih kompetence na tem področju.
Ključne besede: medkulturnost, medkulturne kompetence, predsodki, večkulturnost
Objavljeno v ReVIS: 07.11.2025; Ogledov: 266; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,32 MB) |
5. |
6. Digitalizacija in tehnostres v povezavi z izgorelostjo zaposlenih v slovenskem zdravstvuEmina Topalović, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga prikazuje neposreden vpliv digitalizacije na zaposlene v slovenskem zdravstvu, s posebnim poudarkom na doživljanju tehnostresa in njegovi povezavi z zaznanim občutkom izgorelosti na delovnem mestu. Namen raziskave je bil preveriti, kako posamezni elementi digitalne preobremenjenosti, kot so kompleksnost sistemov, pomanjkanje organizacijske podpore in zaznani občutek invazivnosti tehnologije, vplivajo na zadovoljstvo pri delu ter počutje zaposlenih. Teoretična izhodišča temeljijo na sociološkem konceptu birokratizacije in racionalizacije dela po Maxu Webru, ki ga dopolnjujeta konfliktna ter feministična teorija v povezavi z digitalno neenakostjo.
Uporabljen je bil kombinirani raziskovalni pristop, ki je vključeval kvantitativno spletno anketo (N = 464) in kvalitativne poglobljene intervjuje (N = 10). Rezultati analize so pokazali, da zaznani občutek tehnostresa pomembno in statistično značilno napoveduje višjo stopnjo zaznane izgorelosti. Ugotovljena je bila tudi negativna korelacija med naklonjenostjo do uporabe IKT in doživljanjem tehnostresa; posamezniki z višjo digitalno samozavestjo so redkeje poročali o občutkih obremenjenosti. Stopnja zaznanega tehnostresa statistično značilno vpliva tudi na nižje zadovoljstvo pri delu. Poleg tega se je izkazalo, da so demografski dejavniki, kot sta spol in starost, pomembni pri zaznavanju digitalnih obremenitev. Ženske so v večji meri poročale o frustracijah in negotovosti, mlajši zaposleni o pritiskih zaradi višjih pričakovanj, starejši o občutkih negotovosti zaradi nižjih digitalnih kompetenc. Kvalitativni podatki intervjujev so kvantitativna spoznanja dodatno podkrepili z osebnimi izkušnjami udeležencev.
V nalogi opozarjamo na nujnost celostnega pristopa k digitalizaciji zdravstva, ki mora upoštevati človeški dejavnik, uporabniško izkušnjo in pomen ustrezne organizacijske podpore. Raziskava odpira prostor za nadaljnje študije in oblikovanje konkretnih smernic za bolj trajnostno ter psihološko varno digitalno preobrazbo zdravstvenih ustanov.
Ključne besede: Digitalizacija zdravstva, tehnostres, izgorelost, zadovoljstvo pri delu, IKT, zdravstveni delavci, digitalne kompetence
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 424; Prenosov: 11
Celotno besedilo (5,57 MB) |
7. |
8. Medpoklicna komunikacija z vidika fizioterapevtov v Splošni bolnišnici Murska Sobota : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaVita Senčar, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: V sodobnem zdravstvu sta učinkovita komunikacija in sodelovanje med zaposlenimi ključna za varno in učinkovito obravnavo pacientov. Kljub pomembnosti tega področja ostajajo slovenski podatki o kakovosti medpoklicne komunikacije skopi. To še zlasti velja za poklicne skupine, kot so fizioterapevti. V Splošni bolnišnici Murska Sobota smo zato želeli natančno oceniti, kako zdravniki, medicinske sestre/zdravstveni tehniki in fizioterapevti vrednotijo medpoklicno sodelovanje in komunikacijo. Metode: V anketi je sodelovalo 84 zaposlenih (27 zdravnikov, 29 medicinskih sester in 28 fizioterapevtov). Vprašalnik je vseboval pozitivno naravnane trditve o pomenu komunikacije ter negativno naravnane trditve o hierarhiji in nerešenih nesoglasjih; vse postavke so bile ocenjene na štiristopenjski Likertovi lestvici. Za vsako skupino smo izračunali delež potrditvenih odgovorov pri pozitivnih trditvah in delež nepotrditvenih odgovorov pri hierarhičnih postavkah. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da kar 86 % vseh anketirancev navaja pomembnost jasne in strukturirane komunikacije ter njenega prispevka na izid zdravljenja. Razlike med poklici so izrazite: 64 % fizioterapevtov meni, da zdravniki njihovo delo postavljajo v podrejeni položaj, 46 % jih poroča o pogostih nerešenih nesoglasjih z zdravniki, medtem ko je pri medicinskih sestrah delež teh, ki poročajo o pogostih nerešenih soglasjih z zdravniki 32 %. Razprava: Ugotovili smo, da se člani tima zavedajo, da je komunikacija ključna za uspešno interdisciplinarno sodelovanje in obravnavo pacientov, a jo zlasti fizioterapevti doživljajo kot hierarhično omejeno in nezadostno. To se kaže v pogostem občutku podrejenosti ter v nedokončnih razrešitvah konfliktov, kar lahko ogrozi pretočnost informacij in kakovost oskrbe pacientov.
Ključne besede: fizioterapija, kompetence fizioterapevtov, interdisciplinarni pristop, zdravstveni timi, komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 428; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,42 MB) |
9. Vloga socialnega gerontologa v dolgotrajni oskrbi : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Socialna gerontologijaSandra Arh, 2024, magistrsko delo Opis: Staranje prebivalstva se v zadnjem času povečuje in to nadaljevanje lahko pričakujemo tudi v naslednjem stoletju. V svetu se je veda gerontologija začela razvijati že v začetku 20. stoletja, v Sloveniji pa je ta termin prišel v uporabo šele 60 let kasneje. Znotraj te vede se je izoblikovalo več poddisciplin, med katere spada socialna gerontologija, ki proučuje proces staranja in išče načine za izboljšanje staranja. V ZDA in Nemčiji imajo že leta razvite različne gerontološke izobraževalne programe, in sicer po koncu izobraževanja gerontologi s svojimi kompetencami zasedajo različna področja dela, saj se zavedajo, da so nepogrešljiv kader na vseh področjih, ki zadevajo naraščajoče starejše prebivalstvo. V Sloveniji imamo eno fakulteto, ki izobražuje socialne gerontologe, prav tako je pomembna vloga socialne gerontologije izpostavljena v Zakonu o dolgotrajni oskrbi. V empiričnem delu so v raziskavo vključeni intervjuji z vodilnimi v organizacijah, kot so domovi za starejše občane, centri za socialno delo, oskrba na domu, splošne bolnišnice in tudi izobraženi socialni gerontologi, ki so zaposleni v socialnem varstvu. Ugotovljeno je bilo, da imamo pripravljen kompetenten kader, ki je izobražen za delo s starejšimi odraslimi in lahko opravlja izredno velik nabor del in nalog. Prav tako je bilo ugotovljeno, da se potrebe po kompetencah, ki naj bi jih imel socialni gerontolog, razlikujejo med različnimi organizacijami. Pridobljeni podatki v raziskovalni nalogi jasno izkazujejo potrebe po implementiranju socialnih gerontologov v delovne procese, prav tako jasno prikazujejo, v katero smer se naj fakulteta, ki edina izobražuje socialne gerontologe, usmeri pri razvijanju študijskega programa Socialne gerontologije.
Ključne besede: socialna gerontologija, socialni gerontolog, Zakon o dolgotrajni oskrbi, delovno mesto, kompetence
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2025; Ogledov: 630; Prenosov: 27
Celotno besedilo (3,42 MB) |
10. |
