1. |
2. Doživljanje fizioterapevtov v procesu obravnave dementnih oseb v domski oskrbi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNika Goričan, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Demenca je eden izmed glavnih vzrokov invalidnosti in odvisnosti od pomoči pri starejših osebah po svetu. Vpliva na številna področja življenja bolnika in njegovih svojcev, med drugim na telesno, čustveno in socialno delovanje. Pri obvladovanju posledic bolezni ima fizioterapevtska obravnava pomembno vlogo. Prispeva k ohranjanju telesnih sposobnosti, posameznika ohranja samostojnega, zmanjšuje nevarnost pred padci, spodbuja splošno aktivnost posameznika in tako izboljša kakovost življenja osebe z demenco. Namen diplomskega dela je bil raziskati doživljanje fizioterapevtov v procesu obravnave dementnih oseb v domski oskrbi. V raziskavi smo želeli ugotoviti dinamiko in posebnosti na področju odnosov, komunikacije ter načrtovanja, izvajanja in vrednotenja fizioterapevtske obravnave ter izpostaviti pomen in vlogo fizioterapije pri dementnih osebah v domski oskrbi. Metodologija: Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metoda, ki temelji na fenomenološkem raziskovalnem pristopu. Izvedli smo polstrukturiran intervju na vzorcu 5 fizioterapevtov zaposlenih v domu starejših. Rezultati: Analiza odgovorov je pokazala, da delo fizioterapevtov z dementnimi osebami v domski oskrbi zahteva več časa, potrpežljivosti, individualno prilagojen pristop in empatijo. Komunikacija mora biti preprosta in jasna, obravnava pa načrtovana na podlagi trenutnih sposobnosti posameznika. Fizioterapija prispeva k ohranjanju mobilnosti, samostojnosti in neodvisnosti ter k preprečevanju tveganja za padce dementnih oseb v domski oskrbi. Pomembno je, da je tudi tej skupini stanovalcev redno dostopna. Razprava: Fizioterapija ima pomembno vlogo pri obravnavi dementnih oseb v domski oskrbi. Potreben je naravi bolezni in posameznika prilagojen pristop, podprt z ustrezno sistemsko ureditvijo.
Ključne besede: fizioterapija, demenca, domska oskrba, doživljanje, komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 25.11.2025; Ogledov: 145; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. VLOGA ZDRAVSTVENEGA DISPEČERJA PRI NENAČRTOVANEM PORODU NA DOMUKatja Avguštin, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Nenačrtovani porodi zunaj zdravstvenih ustanov so redek, a pomemben pojav, ki predstavlja velik izziv za sisteme nujne medicinske pomoči. Zdravstveni dispečer je v teh primerih pogosto prvi strokovni stik porodnice z zdravstvenim sistemom. Njegova sposobnost pravilne ocene stanja, ustrezne komunikacije in podajanja jasnih navodil lahko odločilno vpliva na varnost matere in novorojenca. Namen diplomskega dela je preučiti vlogo zdravstvenega dispečerja pri vodenju nenačrtovanih porodov na domu, s poudarkom na komunikaciji, triaži in uporabi standardiziranih protokolov. Cilji dela so prepoznati ključne dejavnike uspešnega vodenja porodov, izpostaviti pomen strokovne in psihološke podpore dispečerjem ter oblikovati priporočila za izboljšanje prakse.
Metoda: Diplomsko delo temelji na sistematičnem pregledu literature v obdobju 2019 –2025. Pregledane so bile znanstvene baze Medline, SpringerLink, Cobiss, PubMed in Google Scholar. Vključeni so bili empirični in pregledni članki v angleškem jeziku, ki obravnavajo vlogo zdravstvenega dispečerja pri nenačrtovanem porodu, komunikacijo s porodnico, uporabo triažnih sistemov in psihološke vidike dela zdravstvenih dispečerjev.
Rezultati: Analiza literature je pokazala, da zdravstveni dispečerji pri vodenju nenačrtovanih porodov ključno vplivajo na izid dogodka. Ključni dejavniki uspešnega vodenja so strukturirana komunikacija, uporaba standardiziranih protokolov (npr. Slovenski indeks za nujno medicinsko pomoč), pravočasno prepoznavanje zapletov in psihološka stabilnost zdravstvenega dispečerja. Raziskave poudarjajo potrebo po dodatnem izobraževanju, rednih simulacijah in uporabi videopovezav za učinkovitejše usmerjanje porodnic.
Razprava: Ugotovitve kažejo, da je delo zdravstvenih dispečerjev v takih primerih izjemno zahtevno in čustveno obremenjujoče, zato je nujna vzpostavitev programov za strokovno in psihološko podporo. Uvedba nadgrajenih protokolov, ki vključujejo porodniške scenarije, ter uporaba novih tehnologij (npr. videokomunikacija) lahko pomembno izboljšata varnost in kakovost oskrbe porodnic ter novorojencev.
Ključne besede: Zdravstveni dispečer, nenačrtovan porod, komunikacija, triaža, nujna medicinska pomoč, standardizirani protokoli.
Objavljeno v ReVIS: 22.11.2025; Ogledov: 164; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1010,33 KB) |
4. |
5. Obravnava bolnika z zlorabo prepovedanih drog v ambulanti nujne medicinske pomočiErika Barukčić, 2025, diplomsko delo Opis: V ambulantah nujne medicinske pomoči se diplomirane medicinske
sestre pogosto srečujejo z bolniki, ki so pod vplivom prepovedanih drog. V primerih predoziranja gre za akutna, potencialno življenjsko ogrožajoča stanja, ki zahtevajo hitro, strokovno in usklajeno obravnavo. Vloga diplomirane medicinske sestre ob tem zajema pravočasno in natančno oceno bolnikovega stanja, izvajanje nujnih postopkov za stabilizacijo vitalnih funkcij ter stalno spremljanje kliničnega poteka. Pomembna je tudi učinkovita komunikacija z bolnikom ter zagotavljanje varnega okolja za bolnika in zdravstveno osebje. Namen raziskave je preučiti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi bolnikov, ki zlorabljajo prepovedane droge, v ambulanti nujne medicinske pomoči. Cilji raziskave so usmerjeni v opredelitev najpogosteje uporabljenih prepovedanih drog in značilnih kliničnih znakov zastrupitev, preučitev nalog diplomirane medicinske sestre pri tovrstni obravnavi, prepoznavanje komunikacijskih izzivov, s katerimi se srečuje pri delu, analizo vidikov zagotavljanja varnosti ter ugotavljanje stopnje osveščenosti o novih psihoaktivnih substancah.
Ključne besede: prepovedane droge, zastrupitve s prepovedanimi drogami, nove psihoaktivne
substance, varnost, komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 08.11.2025; Ogledov: 152; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,04 MB) |
6. Izkušnje zdravstvenih delavcev s sporazumevanjem z ljudmi iz drugega kulturnega okolja med zdravstveno obravnavo na primarnem nivojuRenata Milešević, 2025, ni določena Opis: Naša naloga raziskuje izkušnje zdravstvenih delavcev na primarni ravni pri komuniciranju s pacienti, ki prihajajo iz različnih kulturnih okolij. Namen raziskave je opredeliti ključne izzive pri komunikaciji s poudarkom na jezikovnih ovirah in njihovem vplivu na zdravstveno stanje tujcev v Sloveniji. Učinkovita komunikacija je bistvenega pomena za kakovostno zdravstveno varstvo. Jezikovne ovire in kulturne razlike lahko motijo medsebojno razumevanje, vodijo v diagnostične napake, zmanjšujejo zadovoljstvo bolnikov in prispevajo k neenakostim pri dostopu do zdravstvene obravnave in posredno tudi zdravju. Študija temelji na teoriji medkulturne komunikacije.
V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna raziskovalna zasnova. V prvi fazi priprave magistrskega dela smo sistematično pregledali literaturo, da bi raziskali izvor in vpliv jezikovnih ovir v zdravstvu. Empirične podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji, ki smo jih opravili z osmimi zdravstvenimi delavci, zaposlenimi v velikem mestnem zdravstvenem centru. Uporabljena je bila tematska analiza, ki je dala 36 kod, razvrščenih v 22 podkategorij in sintetiziranih v 8 glavnih kategorij: komunikacija s tujimi pacienti, kulturne razlike, zaupanje in empatija v zdravstveni oskrbi, jezikovni izzivi med zdravstveno obravnavo, izzivi pri zdravstveni obravnavi tujih pacientov, sistemski izzivi pri zdravstveni oskrbi tujcev, sistemski pristop, sistemske rešitve.
Zdravstveni delavci se pogosto srečujejo s težavami pri sporazumevanju s tuje govorečimi pacienti, ki vključujejo jezikovne izzive, pomanjkanje dostopa do usposobljenih tolmačev, zanašanje na družinske člane ali digitalna orodja za prevajanje ter kulturne nesporazume. Te ovire ne vplivajo le na verbalno, temveč tudi na neverbalno komunikacijo, kot sta izražanje bolečine ali čustvene stiske.
Raziskava je pokazala, kako zelo pomembno je, da zdravstveno osebje med obravnavo zna pristopiti tudi k tistim, ki ne govorijo našega jezika. Zdravstveno osebje pri tem potrebuje več kot le strokovno znanje – pomembne so tudi komunikacijske spretnosti in razumevanje drugačnih kulturnih ozadij. Za ta namen smo zbrali nekaj predlogov, kako lahko s primernim usposabljanjem in boljšimi načini sporazumevanja izboljšamo obravnavo vseh ne glede na njihov primarni sporazumevalni jezikovni kod.
Ključne besede: medkulturna komunikacija, jezikovne ovire, zdravstveni delavci, tuji pacienti, tolmači.
Objavljeno v ReVIS: 14.10.2025; Ogledov: 237; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,16 MB) |
7. Zdravstvena nega pri pacientu s pljučnim edemomJanja Oman, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Pljučni edem spada v urgentno stanje, pri katerem se kopiči tekočina v pljučih. To onemogoči izmenjavo plinov, kar vodi v dihalno stisko. Medicinske sestre imajo pri obravnavi pomembno vlogo, saj so izobražene, da zgodaj prepoznajo simptome, izvajajo ustrezne ukrepe ter na koncu ob odpustu izobrazijo paciente in svojce. Raziskava se osredotoča na zdravstveno nego pacientov s pljučnim edemom. Preučuje znanja in usposobljenost izvajalcev zdravstvene nege, izvajanje nujnih ukrepov, organizacijske in sistemske ovire, komunikacijo znotraj tima, izobraževanje pacientov ter svojcev, potrebe po dodatnem izobraževanju ter predloge o izboljšanju kakovosti oskrbe.
Metoda: Raziskava je bila narejena na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. V intervjuju je sodelovalo deset diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih zdravstvenikov iz primarnega, sekundarnega in terciarnega zdravstvenega varstva. Analizirani pa so bili tudi sekundarni viri s pomočjo strokovne literature.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege najpogosteje prepoznajo pljučni edem po težkem dihanju, tahikardiji, nizki saturaciji, modrikavosti ter penečem rožnatem ali belkastem izmečku. Ukrepi, ki jih izvajajo, vključujejo sedeči ali polsedeči položaj, aplikacijo kisika (najpogosteje prek OHIO maske), aplikacijo diuretikov, morfija in nitroglicerina. Uporabljajo pa tudi neinvazivno ventilacijo in monitoring. Med ovirami, ki onemogočajo učinkovito zdravstveno nego, so izpostavili kadrovsko nedohranjenost, slabo opremo, neizkušenost osebja ter neustrezno organizacijo dela. Potrdili pa so tudi potrebo po dodatnih izobraževanjih.
Razprava: Ugotovili smo, da je vloga medicinskih sester pri pacientih s pljučnim edemom ključna. Prve namreč prepoznajo znake poslabšanja in strokovno ukrepajo. Pokazala se je potreba po stalnem usposabljanju, boljši organizaciji ter opremi, ki jo potrebujejo za obravnavo takih pacientov. Pomembna pa je tudi edukacija pacienta ter svojcev, saj ima neposreden pomemben vpliv na obvladovanje bolezni po odpustu iz bolnišnice. Za obravnavo urgentnih stanj so nujni medsebojno sodelovanje in jasni protokoli posredovanja.
Ključne besede: pljučni edem, zdravstvena nega, komunikacija s pacientom, edukacija pacienta.
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 308; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,08 MB) |
8. |
9. |
10. Osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene negeVeronika Indihar, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene nege pomembno vplivajo na kakovost oskrbe pacientov, saj oblikujejo način komuniciranja, pristop k delu in odzivanje v zahtevnih situacijah. Lastnosti, kot so empatija, potrpežljivost, komunikativnost in zanesljivost, so ključne za vzpostavitev zaupanja med izvajalcem in pacientom. Zdravstvena nega ni le tehnično, temveč tudi čustveno zahtevno delo, ki zahteva visoko stopnjo osebne predanosti. Vse večja kulturna raznolikost pacientov dodatno poudarja pomen odprtosti in prilagodljivosti, zato je razvoj ustreznih osebnostnih lastnosti med zdravstvenimi delavci bistvenega pomena za učinkovito in celostno obravnavo pacientov.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni pristop. Primarne in sekundarne vire smo zbrali z analizo strokovne literature in bibliografskih baz. Podatke smo pridobili z uporabo spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil objavljen na platformi 1ka. Udeležba v anketi je bila prostovoljna in anonimna. Skupno je sodelovalo 116 oseb.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da med anketiranci prevladujejo ženske (78 %) in mlajši odrasli, stari med 20 in 29 let (42 %). Najpogosteje zaznane osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene nege so komunikativnost, prijaznost, natančnost in empatija. Večina anketirancev meni, da se osebnostne lastnosti lahko vsaj delno razvijejo z izkušnjami. Pri ocenjevanju izvajalcev iz različnih kulturnih okolij in glede razlik med spoloma prevladujejo nevtralna ali zmerno pozitivna mnenja. Empatija izstopa kot ključna lastnost za kakovostno zdravstveno oskrbo, zaupanje in uspešno komunikacijo s pacienti.
Razprava: Osebnostne lastnosti izvajalcev zdravstvene nege pomembno vplivajo na kakovost njihovega dela, odnose s pacienti ter sposobnost obvladovanja stresa in zahtevnih situacij. Raziskave kažejo, da so empatija, vestnost, čustvena stabilnost in odprtost ključne za uspešno opravljanje tega poklica. Razumevanje teh lastnosti omogoča boljšo izbiro kadra, ciljno usmerjeno izobraževanje ter dolgoročno krepitev kompetenc v zdravstveni negi.
Ključne besede: zdravstvena nega, osebnostne lastnosti, empatija, komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 246; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,40 MB) |
