Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Glenohumeralni (GH) oziroma ramenski sklep je najbolj gibljiv sklep človeškega telesa. Anatomija sklepa omogoča velik obseg gibanja, vendar hkrati povečuje tveganje za izpah in razvoj nestabilnosti. Ramenski sklep je namreč najpogosteje izpahnjen sklep človeškega telesa, pri čemer sprednji izpah ramenskega sklepa (SIRS) predstavlja večino izpahov. Namen diplomskega dela je ugotoviti vpliv starosti ob prvem travmatskem SIRS na vrsto poškodb anatomskih struktur ter tveganje za ponovni izpah. Preučili smo tudi čas imobilizacije ter priporočeno gibanje med in po imobilizaciji. Metodologija: V teoretičnem delu smo z deskriptivno metodo predstavili dosedanja spoznanja o SIRS. V empiričnem delu smo izvedli retrospektivno kvantitativno študijo. Podatke smo pridobili iz zdravniške dokumentacije Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Vzorec je zajemal 78 bolnikov, ki so leta 2023 doživeli prvi travmatski SIRS. Rezultati: Poškodbe rotatorne manšete so značilne pri starejših bolnikih (> 40 let). Z vidika kostnih poškodb je bila Hill-Sachs lezija pogostejša med mlajšimi bolniki (≤ 40 let), zlom velikega tuberkla pa med starejšimi (> 40 let). Vpliv starosti na pojavnost ponovnega izpaha nismo ugotovili. Z vidika konzervativne obravnave smo zabeležili, da je imobilizacija v večini primerov trajala 3 tedne ali manj. Med imobilizacijo je bilo indicirano gibanje distalnih sklepov poškodovanega uda, gibanje GH sklepa pa v večini primerov po zaključku imobilizacije. Razprava: Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da ima starost pomemben vpliv na vrsto poškodb pri prvem travmatskem SIRS. Konzervativna obravnava sledi sodobnim smernicam krajše imobilizacije. Indicirano gibanje v zgodnji fazi rehabilitacije je izvedeno znotraj varnega obsega gibanja in položajev, ki ne zmanjšujejo stabilnosti in ne obremenjujejo poškodovanih struktur.
Ključne besede: SIRS, poškodba, nestabilnost, konzervativno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 24.02.2026; Ogledov: 330; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,54 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Uvod: Rizartroza ali osteoartroza karpometakarpalnega sklepa palca (CMC 1) je pogosta degenerativna bolezen, ki najpogosteje prizadene ženske in starejše osebe. Zaradi bolečine, otekanja, zmanjšane gibljivosti in moči sklepa ima pomemben vpliv na vsakodnevno delovanje ter kakovost življenja bolnikov. Kljub razširjenosti obolenja še vedno ni jasno opredeljenih smernic za konzervativno fizioterapevtsko zdravljenje. Metodologija: S sistematičnim pregledom literature smo ugotovili, katere fizioterapevtske metode in tehnike se najpogosteje uporabljajo pri zdravljenju rizartroze, kakšna je učinkovitost pri zmanjševanju bolečine in kakšni so kratkoročni učinki fizioterapije pri konzervativnem zdravljenju. V pregled smo vključili 11 raziskav, objavljenih med letoma 2015 in 2025, ki smo jih poiskali v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in Google Scholar. Analizo smo izvedli s kvalitativnim pristopom. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se uporablja širok spekter fizioterapevtskih metod, najpogosteje v kombinaciji (vaje, opornice, manualna terapija, zaščita sklepa). Večina raziskav potrjuje pozitiven vpliv teh metod na zmanjšanje bolečine in izboljšanje funkcije, vendar ostaja odprto vprašanje, katera metoda je najučinkovitejša. Razprava: Ugotovili smo, da so kombinirani pristopi običajno učinkovitejši pri zdravljenju rizartroze in postavili nova možna izhodišča za nadaljnja raziskovanja, ki bi lahko vodila k bolj sistematičnemu in jasnejšemu oblikovanju smernic zdravljenja v prihodnosti.
Ključne besede: rizartroza, CMC 1, fizioterapija, bolečina, sistematični pregled, konzervativno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 24.10.2025; Ogledov: 679; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Teoretična izhodišča: De Quervain sindrom je patologija dlani, ki najpogosteje nastane zaradi draženje in vnetja kit. Značilnejši je za ženske kot za moške. Zdravljenje je odvisno od simptomov in je lahko konzervativno ali operativno. Metodologija: Uporabili smo metodo kompilacije, komparacije, deskriptivno metodo ter metodo analize in sinteze. V raziskavo je bilo vključenih 11 raziskav, ki so opisovale vlogo fizioterapije pri de Qervainov sindromu pri konzervativnem zdravljenju in po operativnem posegu. Članke smo izbirali s pomočjo podatkovnih baz COBISS, PEDro, PubMed, Research Gate, Emeraldinsight, ProQuest in Scopus, ter jih prikazali s PRISMA diagramom. Rezultati: Ugotavljamo, da je na razpolago več raziskav na temo fizioterapevtskih intervencij v sklopu konzervativnih oblik zdravljenja de Quervainovega sindroma in manj po operativnem posegu. Vse v analizo vključene raziskave so povzemale skupek fizioterapevtskih metod in jih tako tudi vrednotile. Iz raziskav je razvidno, da so se v konzervativne namene za najbolj pogosto uporabljene metode in tehnike izkazale uporaba udarnih globinskih valov, terapija z visoko intenzivnim laserjem, kinezioterapija ter manulane tehnike, v smislu miofascialnega tapinga in miofascialnega sproščanja. V post operativno rehabilitacijo pa so bilenajpogosteje vključene edukacija pacienta, kinezioterapija, masaža brazgotine in kompresijske obveze. Razprava: Ugotovljeno je bilo, da kombinacija fizioterapevtskih metod in tehnik prinaša pozitivne rezultate. Vse raziskave kažejo na izboljšanje funkcije roke. Zaključek: Pri konzervativnem zdravljenje ali postoperatirni rehabilitaciji fizioterapevtska obravnava pripomore k zmanjšanju pojavnosti simptomov, izboljšanju funkcije roke in izboljšanju kvaliteto življenja pri posamezniku.
Ključne besede: De Quervain sindrom, fizioterapevtske metode, učinki zdravljenja De quervain sindroma, konzervativno zdravljenje, operativni poseg
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2025; Ogledov: 611; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: Ruptura labruma kolčnega sklepa je pogosta poškodba, ki nastane zaradi različnih vzrokov, kot so utesnitveni sindrom, travme ali degenerativne spremembe. Labrum prispeva k stabilnosti kolčnega sklepa, saj izboljšuje prileganje glavice stegnenice v sklepno ponvico, s tem pa omogoča enakomerno razporeditev obremenitev in ohranjanje sinovialne tekočine znotraj sklepa. Ko pride do poškodbe labruma, se pojavijo simptomi, kot so bolečina in omejena gibljivost. Pogoste so tudi mehanske težave, kot sta pokanje in zaskočitev, kar bistevno vpliva na funkcionalnost sklepa. Diagnoza rupture labruma temelji na anamnezi, kliničnem pregledu in slikovni diagnostiki, pri čemer je MR s kontrastom najzaneslivejša metoda za potrditev poškodbe. Pri manjših poškodbah ali ob odsotnosti večjih strukturnih nepravilnosti je prva izbira konzervativno zdravljenje, ki vključuje počitek, NSAID ter fizioterapijo. Kadar konzervativno zdravljenje ne prinese ustreznih rezultatov, predvsem pri pacientih z večjimi rupturami ali dodatnimi anatomskimi nepravilnostmi, kot sta displazija ali ustenitveni sindrom, je potrebno razmisliti o operativnem posegu, pri čemer je artroskopsko popravilo labruma najpogostjša metoda. Pomembno je poudariti, da kombinacija operativnega posega z ustrezno predoperativno in postoperativno fizioterapijo še dodatno prispeva k boljšim funkcionalnim izidom. Pravilno načrtovana rehabilitacija izboljša mišično stabilnost in nadzor nad gibljivostjo kolka, kar dolgoročno vodi k uspešnejšemu okrevanju in zmanjšanju tveganja za ponovitev težav. V diplomski nalogi smo s pregledom literature analizirali učinkovitost konzervativnega zdravljenja pacientov z ruptruo labruma kolčnega sklepa ter primerjali učinkovitost operativnega in konzervativnega zdravljenja. Ugotovili smo, da konzervativni pristop uspešno zmanjšuje bolečino in izboljšuje funkcionalnost pri manjših poškodbah, medtem ko operativni poseg prinaša boljše dolgoročne rezultate, zlasti pri večjih rupturah. Naši zaključki potrjujejo, da je konzervativno zdrevljenje učinkovito na kratek rok, vednar pri večjih poškodbah pogosto zahteva operativni poseg za dolgoročno izboljšanje. Analiza v diplomski nalogi lahko bistveno pripomore k boljšemu odločanju med konzervativnim in operativnim pristopom ter s tem izboljša klinično prakso pri zdravljenju pacientov z rupturo labruma kolčnega sklepa.
Ključne besede: ruptura labruma kolka, konzervativno zdravljenje, fizioterapija, operativno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 10.12.2024; Ogledov: 2379; Prenosov: 135
Celotno besedilo (642,93 KB)

Opis: Poškodbe rotatorne manšete (RM) pri športnikih nastanejo zaradi velikih obremenitev ramenskega sklepa pri kontaktnih športih in športnikih z značilnimi gibi rok nad višino glave, kjer abdukcija skupaj z zunanjo rotacijo negativno vpliva predvsem na mišico supraspinatusa. Pojavijo se kot posledica akutnih poškodb, kot so neposredni udarci, padci na iztegnjeno roko ali kronična prekomerna uporaba in ponavljajoče se mikrotravme. Za postavitev diagnoze ima ključno vlogo klinični pregled z anamnezo, inspekcijo, palpacijo, oceno aktivnega in pasivnega obsega gibanja, oceno mišične moči, diagnostičnim slikanjem ter kliničnimi provokacijskimi testi. Slikanje z magnetno resonanco (MRI) in ultrazvok (UZ) imata podobno občutljivost in specifičnost za oceno nativne RM. S fizioterapevtsko obravnavo želimo zmanjšati bolečino in vnetje, izboljšati gibljivosti glenohumeralnega (GH) sklepa ter izboljšati stabilnost, moč in živčno-mišični nadzor. Zdravljenje poteka konzervativno in vključuje celovit rehabilitacijski program, protivnetna zdravila in injiciranje kortikosteroidov. Fizioterapevtske metode in tehnike za zdravljenje poškodb RM pri športnikih so kinezioterapija, mobilizacija sklepa, terapija s kineziološkimi trakovi, termoterapija, terapija s suhim iglanjem, terapija z uporabo laserja in ultrazvoka. Pri športnikih s tendinopatijo s sočasno delno raztrganino ali brez nje, ki se na ostale metode konzervativnega zdravljenja ne odzivajo, priporočamo tudi terapijo z globinskimi udarnimi valovi. Operativno zdravljenje je rezervirano le za športnike, pri katerih konzervativno zdravljenje ni bilo uspešno. V diplomskem delu smo s pregledom strokovne literature predstavili učinkovitost fizioterapevtske obravnave pri zdravljenju poškodb RM športnikov in s pomočjo raziskav, ki navajajo dobre rezultate, potrdili, da so predstavljene fizioterapevtske metode in tehnike učinkovite pri zdravljenju poškodb RM športnikov.
Ključne besede: Rotatorna manšeta, športniki, konzervativno zdravljenje, poškodbe, rehabilitacija, fizioterapevtska obravnava.
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2024; Ogledov: 1990; Prenosov: 145
Celotno besedilo (1,06 MB)