1. Analiza lastništva stanovanj v Sloveniji s pomočjo javno dostopnih evidenc : magistrsko deloUrška Likon, 2025, magistrsko delo Opis: Stanovanje je za človeka bistvenega pomena, zadovoljuje osnovne življenjske potrebe ter posameznikom omogoča varnost in zasebnost. Kljub temu da je stanovanj v Sloveniji po mnenju nekaterih avtorjev dovolj, so za veliko ljudi, še posebej mlade, težko dostopna. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali je mogoče analizirati lastniško strukturo nepremičnin z uporabo izključno javno dostopnih evidenc, ki omogočajo, da so podatki preverljivi in verodostojni, določiti demografske značilnosti lastnikov in raziskati, ali obstajajo povezave med spolom in starostjo lastnikov, velikostjo ter lastništvom njihovih stanovanj. V prvem koraku smo analizirali splošne statistične podatke, v drugem pa vzorce stanovanjskih nepremičnin iz petih različnih mest v Sloveniji. V analizo je bilo vključenih skupno 840 stanovanj. Kot vir podatkov smo uporabili samo javno dostopni evidenci, in sicer kataster nepremičnin in zemljiško knjigo. Največ podatkov smo pridobili iz zemljiškoknjižnih izpiskov, podatke o površini stanovanj in ID znak pa iz katastra nepremičnin. Rezultati so pokazali, da imajo največ stanovanj v lasti lastniki, stari nad 45 let, mlajši od 35 let pa glede na obravnavani vzorec le 4 %. Presenetljivo imajo mlajši lastniki v lasti pretežno stanovanja, večja od 50 m². Ugotovili smo tudi, da ima najmanj četrtina obravnavanega vzorca lastnikov stanovanjskih nepremičnin v lasti vsaj dve stanovanjski nepremičnini, nekaj pa jih ima v lasti vsaj tri. Z ugotovitvami magistrskega dela smo potrdili, da je zgolj s pomočjo analize javno dostopnih evidenc mogoče pridobiti uporabne podatke za presojo lastništva nepremičnin in določiti trende. Rezultati analize predstavljajo podlago za oblikovanje učinkovitejših stanovanjskih politik in reševanje težav, s katerimi se ljudje srečujejo na stanovanjskem področju.
Ključne besede: stanovanje, lastništvo, lastnik, nepremičnina, stanovanjska politika
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 119; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,04 MB) |
2. Analiza lastništva stanovanj v Sloveniji s pomočjo javno dostopnih evidenc : magistrsko deloUrška Likon, 2025, magistrsko delo Opis: Stanovanje je za človeka bistvenega pomena, zadovoljuje osnovne življenjske potrebe ter posameznikom omogoča varnost in zasebnost. Kljub temu da je stanovanj v Sloveniji po mnenju nekaterih avtorjev dovolj, so za veliko ljudi, še posebej mlade, težko dostopna. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali je mogoče analizirati lastniško strukturo nepremičnin z uporabo izključno javno dostopnih evidenc, ki omogočajo, da so podatki preverljivi in verodostojni, določiti demografske značilnosti lastnikov in raziskati, ali obstajajo povezave med spolom in starostjo lastnikov, velikostjo ter lastništvom njihovih stanovanj. V prvem koraku smo analizirali splošne statistične podatke, v drugem pa vzorce stanovanjskih nepremičnin iz petih različnih mest v Sloveniji. V analizo je bilo vključenih skupno 840 stanovanj. Kot vir podatkov smo uporabili samo javno dostopni evidenci, in sicer kataster nepremičnin in zemljiško knjigo. Največ podatkov smo pridobili iz zemljiškoknjižnih izpiskov, podatke o površini stanovanj in ID znak pa iz katastra nepremičnin. Rezultati so pokazali, da imajo največ stanovanj v lasti lastniki, stari nad 45 let, mlajši od 35 let pa glede na obravnavani vzorec le 4 %. Presenetljivo imajo mlajši lastniki v lasti pretežno stanovanja, večja od 50 m². Ugotovili smo tudi, da ima najmanj četrtina obravnavanega vzorca lastnikov stanovanjskih nepremičnin v lasti vsaj dve stanovanjski nepremičnini, nekaj pa jih ima v lasti vsaj tri. Z ugotovitvami magistrskega dela smo potrdili, da je zgolj s pomočjo analize javno dostopnih evidenc mogoče pridobiti uporabne podatke za presojo lastništva nepremičnin in določiti trende. Rezultati analize predstavljajo podlago za oblikovanje učinkovitejših stanovanjskih politik in reševanje težav, s katerimi se ljudje srečujejo na stanovanjskem področju.
Ključne besede: stanovanje, lastništvo, lastnik, nepremičnina, stanovanjska politika
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 321; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,41 MB) |
3. Pravna regulacija nezamenljivih žetonov po slovenski in evropski zakonodaji : diplomsko deloTajda Prašnikar, 2022, diplomsko delo Opis: Zaradi odsotnosti pravne regulacije, ki bi izrecno urejala področje nezamenljivih žetonov, je za njihovo opredelitev ter opredelitev razmerij, ki nastajajo znotraj tega okvira, nujna umestitev žetonov v obstoječo veljavno zakonodajo. Največ nejasnosti se pojavlja v povezavi z obsegom lastništva in pravic, ki jih nezamenljivi žeton podeljuje. Namen diplomskega dela je zato predstavitev nezamenljivih žetonov in opredelitev vprašanja, kako pravna razmerja, ki v tem okviru nastajajo, ter stranke znotraj teh razmerij opredeliti po veljavnih zakonih. Diplomsko delo se osredotoča predvsem na evropski regulatorni okvir in znotraj tega na slovensko zakonodajo. Ker nezamenljivi žetoni trenutno ne spadajo pod nobeno obstoječo jurisdikcijo, so znotraj diplomskega dela obravnavani različni zakonski predpisi, ki bi lahko potencialno urejali to področje. Uporabnost določb posamezne zakonodaje se presoja od primera do primera različno. Odvisna je predvsem od tega, iz katerega izvirnega sredstva žeton izhaja, ali je to sredstvo predmet intelektualne lastnine, katere pravice želi lastnik prenesti, ali ima upravičenje za prenos teh pravic ter ne nazadnje kakšna je uporabna vrednost pridobljenega žetona. Zaradi pomanjkanja regulacije na področju nezamenljivih žetonov morajo prodajalci in kupci razumeti obseg pravic in lastništva, ki jih podeljuje nezamenljivi žeton, v skladu z veljavno zakonodajo. Pravna klasifikacija nezamenljivih žetonov je torej odvisna predvsem od uporabnosti, namena in vsebine nezamenljivega žetona. Šele nato je mogoče določiti obstoječ regulativni režim, ki jih zadeva
Ključne besede: blockchain, nezamenljivi žeton, platforma, izvirno sredstvo, lastništvo, licenciranje, avtorske pravice
Objavljeno v ReVIS: 11.11.2022; Ogledov: 1863; Prenosov: 52
Celotno besedilo (537,83 KB) |
4. Dejavniki uspeha prenosa lastništva v družinskih podjetjihDunja Koželj, 2022, diplomsko delo Opis: Družinska podjetja predstavljajo velik delež svetovnih poslovnih struktur. Po definiciji so edinstvena vrsta podjetij, v kateri sobivata dve različni družbeni vlogi, podjetnik in družinski član. Nasledstvo je eno najtežjih strateških vprašanj za upravljanje družinskega podjetja. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kateri so dejavniki uspeha prenosa lastništva v družinskih podjetjih, kar bo v pomoč lastnikom družinskih podjetij, ki se odločajo za prepustitev poslov naslednikom. Kot dejavnike uspeha prenosa lastništva smo opredelili človeški kapital, motivacijo, odnos in socialni kapital, povprečne ocene vseh dejavnikov so relativno visoke, kar pomeni, da so vsi dejavniki za prenos lastništva po mnenju lastnikov podjetij, ki smo jih anketirali pomembni. Najpomembnejši pa je socialni kapital. V analizi raziskave smo zavrnili vse štiri zastavljene hipoteze, torej dejavnikov za prenos lastništva nismo povezali z demografskimi dejavniki.
Ključne besede: družinsko podjetje, družina, uspešnost, lastništvo, nasledstvo, demografski dejavniki.
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2022; Ogledov: 2852; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,73 MB) |
5. |
6. Vpliv notranjega lastništva zaposlenih na motivacijo za delo : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeLidija Štorgel, 2017, magistrsko delo Opis: Za uspešnost in konkurenčnost podjetja in njegov dolgoročni obstoj, je pomemben človeški
kapital. A, da posameznik sploh opravlja delo in obveznosti, pa tudi, da so slednje vestno
in dobro opravljene, mora imeti določene vzgibe in motivacijo. Zato je ključno, da podjetja
skrbijo za motiviranost zaposlenih, saj taki zaposleni delajo bolje in več, ker se čutijo bolj
pripadajoče podjetju in s tem tudi odgovornejše za (ne)uspeh slednjega. Notranje lastništvo
v podjetjih upošteva te lastnosti in z vključevanjem zaposlenih v lastniško strukturo
omogoča, da zaposleni vidijo v svojem delu večji smisel. Obstajajo različni sistemi, ki
nudijo tovrstno prakticiranje v podjetjih, pri čemer je najuporabnejši sistem ESOP, ki je bil
najprej uveljavljen v ZDA. Zadnja leta pa je moč opaziti porast notranjega lastništva tudi v
Evropi. Slovenija zakonsko s politiko davčnih olajšav spodbuja notranje lastništvo, vendar
je na tem področju še premalo storjenega. Obstajajo številni zakoni, ki podpirajo takšno
prasko lastništva, vendar so slednji nedovršeni. Poleg tega v Sloveniji delujejo številna
zdruţenja, ki opozarjajo na pozitivne vplive lastništva zaposlenih na motivacijo. Na tem
področju so bile opravljene številne raziskave, ki sicer priznavajo pozitiven vpliv, vendar
ni vidna jasna vzorčna povezava. S kvalitativno raziskavo v nalogi smo ugotovili, da
pozitivna povezava med lastništvom zaposlenih in motivacijo resnično obstaja, ni pa
lastništvo nujen faktor za dodatno motivacijo pri delu. Pomembne so razne spodbude s
strani podjetij zaposlenim, kot je na primer moţnost osebnega razvoja.
Ključne besede: notranje lastništvo, motivacija, zaposleni, človeški kapital, zakonodaja, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1808; Prenosov: 54
Celotno besedilo (2,22 MB) |
7. |
8. Pravne in ekonomske značilnosti stavbne pravice, s posebnim poudarkom na njeni obdavčitvi : magistrsko deloAnita Ana Erjavec, 2011, magistrsko delo Ključne besede: stavbna pravica, pravni institut, pravni sistem, lastništvo, nepremičnina, fiktivno zemljišče, nadomestilo, davčni zavezanec, davčna ureditev, harmonizacija, direktiva
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2018; Ogledov: 4262; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,53 MB) |
9. |
10. |
