Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Fibromialgija je mišično-skeletni sindrom, ki ga definirajo razpršene bolečine po telesu. Simptomi se kažejo na več načinov in se dotikajo tako fizičnega kot mentalnega zdravja posameznika. V Sloveniji je obolelih približno 2% prebivalcev. Zdravi se simptomatsko, in sicer farmakološko in nefarmakološko. Namen: V diplomskem delu so preko raziskovanja literature predstavljeni fizioterapevtski pristopi k izboljšanju kvalitete življenja obolelega posameznika. Metode: V teoretičnem delu smo predstavili teoretična izhodišča, ki smo jih našli s pomočjo strokovnih člankov. V empiričnem delu smo se osredotočili na samo obdelavo podatkov, ki smo jih pridobili iz strokovnih člankov, in na odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati: Rezultati teoretičnega dela so pokazali, da je veliko fizioterapevtskih metod primernih za obravnavo težav, ki se pojavijo pri bolnikih. Izbira uporabljene fizioterapevtske metode je odvisna izraženih simptomov v obdobju, ko oboleli posameznik prejema terapijo. Razprava: Čeprav je precej metod, ki so učinkovite pri odpravljanju težav, sta najbolj pomembna individualni in multidisciplinarni pristop.
Ključne besede: fibromialgija, fizioterapija, terapevtska vadba, manualna terapija
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2026; Ogledov: 98; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,08 MB)

Opis: Uvod in namen: Bolečina v ledveni hrbtenici pogosto povzroča nevrodinamične spremembe in povečan mišični tonus v spodnjih udih. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti takojšnje učinke unilateralne posteroanteriorne mobilizacije ledvene hrbtenice po konceptu Maitland na gibljivost hrbtenice, razteznost zadnjih stegenskih mišic in nevrodinamiko spodnjega uda pri simptomatskih preiskovancih. Metodologija: V pilotni randomizirani kontrolirani raziskavi je sodelovalo 50 preiskovancev, naključno razdeljenih v eksperimentalno (n = 25) in kontrolno skupino (n = 25). Eksperimentalna skupina je bila deležna 6-minutne unilateralne posteroanteriorne mobilizacije stopnje III na segmentih T12–S1, medtem ko je kontrolna skupina 6 minut počivala v proniranem položaju. Meritve so vključevale teste gibljivosti (Schober, aktivna fleksija stoje, lateralna fleksija), razteznosti (pasivni in aktivni izteg kolena) in nevrodinamike (pasivni dvig noge, Slump test, Slump test z upogibom kolena). Rezultati: Pri eksperimentalni skupini smo zabeležili statistično značilno (p < 0,001) izboljšanje pri vseh parametrih: aktivna fleksija se je izboljšala za 2,7 cm, pasivni dvig noge za 7,4°, razteznost zadnjih stegenskih mišic pa za več kot 7°. Ugotovljena je bila močna negativna korelacija (ρ = -0,756) med nevrodinamično občutljivostjo in mišično razteznostjo. V kontrolni skupini značilnih sprememb nismo zaznali. Zaključek: Raziskava potrjuje, da manualna mobilizacija ledvene hrbtenice sproži takojšnjo desenzibilizacijo živčnega sistema in zmanjšanje zaščitnega mišičnega tonusa. Rezultati utemeljujejo uporabo koncepta Maitland kot učinkovitega sredstva za izboljšanje biomehanske funkcije spodnjega uda.
Ključne besede: ledvena hrbtenica, manualna terapija, koncept Maitland, nevrodinamika, zadnje stegenske mišice
Objavljeno v ReVIS: 04.05.2026; Ogledov: 250; Prenosov: 7
Celotno besedilo (4,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Utesnitveni sindrom rotatorne manšete je pogost vzrok bolečine in omejene gibljivosti ramenskega sklepa, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja. Za učinkovito obravnavo tega stanja je ključna fizioterapevtska rehabilitacija, saj lahko prepreči razvoj kroničnih težav in potrebo po kirurškem zdravljenju. V diplomskem delu je bil izveden sistematični pregled literature o učinkih različnih konzervativnih fizioterapevtskih metod pri zdravljenju tega sindroma. Pregled se je osredotočil na kratkoročne in dolgoročne učinke teh pristopov na zmanjšanje bolečine ter izboljšanje funkcionalnosti in na prepoznavanje najučinkovitejših metod zdravljenja. Analiza osmih izbranih raziskav je pokazala, da vse preučevane metode, ki so bile terapevtske vaje, manualna terapija in fizikalne modalitete, prispevajo k zmanjšanju bolečine ter izboljšanju funkcije rame. Največje in najbolj trajne izboljšave zagotavlja redno izvajanje individualno prilagojenega programa terapevtskih vaj. Celosten, individualiziran pristop, ki združuje aktiven vadbeni program s ciljno izbranimi dodatnimi metodami glede na potrebe bolnika, se je izkazal za najuspešnejšega. Takšen pristop optimalno zmanjša bolečino, povrne funkcionalno sposobnost rame in zmanjša tveganje za ponovitev težav. Ugotovitve pregleda literature poudarjajo, da je strokovno voden program terapevtskih vaj temelj uspešne rehabilitacije utesnitvenega sindroma, dodatne fizikalne in manualne tehnike pa imajo podporno vlogo. Ti izsledki lahko usmerijo klinično fizioterapevtsko prakso k razvoju standardiziranih rehabilitacijskih protokolov, ki temeljijo na aktivnem pristopu.
Ključne besede: utesnitveni sindrom, rotatorna manšeta, fizioterapija, manualna terapija, terapevtske vaje
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 670; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,58 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Teoretična izhodišča: Terapevtski dotik je v manualni terapiji pogosto uporabljeno sredstvo, ki presega zgolj tehnično izvedbo terapevtskih postopkov. V nalogi so obravnavani strokovni, odnosni in etični vidiki dotika ter vprašanja, povezana s klinično presojo, soglasjem, mejnimi situacijami in profesionalno komunikacijo. Poseben poudarek je namenjen razlikovanju med tehničnim in odnosnim dotikom ter vplivu spola in delovnega okolja terapevta na uporabo dotika. Namen naloge je bil poglobljeno raziskati, kako terapevti razumejo, izvajajo in etično utemeljujejo terapevtski dotik v vsakodnevni praksi. Metoda: Za raziskovanje tega področja smo uporabili kvalitativno metodologijo z izvedbo polstrukturiranih intervjujev. Vsebina štirih intervjujev je bila analizirana s pomočjo tematske analize, pri čemer so bile identificirane ključne kategorije, kot so namen in funkcija dotika, doživljanje odgovornosti, etične dileme in izkušnje v različnih kontekstih obravnave. Rezultati: Ugotovili smo, da terapevti terapevtski dotik razumejo kot večplastno strokovno orodje, ki vključuje tako tehnično natančnost kot tudi empatijo in refleksijo. Dotik ni dojet kot enosmerno dejanje, temveč kot prilagodljiv in odziven element terapevtskega procesa. Posebej pomembno vlogo ima zavedanje o etičnih mejah in pomena jasne komunikacije s pacientom. Razprava: Rezultati kažejo na potrebo po večji strokovni obravnavi področja terapevtskega dotika, zlasti v okviru izobraževanja in oblikovanja kliničnih smernic, ki bi omogočale varno in učinkovito prakso.
Ključne besede: terapevtski dotik, manualna terapija, etika, tehnični in odnosni dotik, soglasje
Objavljeno v ReVIS: 11.12.2025; Ogledov: 999; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Izhodišča: Prisotnost biomehanskih sprememb telesne drže v moderni sedeči družbi, znanih kot zgornji proksimalni križni sindrom, je povezana s pojavom gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB). Simptomi vključujejo pekočo bolečino za prsnico, epigastrično bolečino, zgago, regurgitacije in otorinolaringološke težave. Zaradi kompresije živčnih poti n. vagusa in n. frenikusa v vratnem predelu so prizadete osnovne strukture antirefluksne bariere, kar oslabi spodnji ezofagealni sfinkter in mišični del diafragme. GERB je povezan tudi z anatomskimi anomalijami, neskladnostmi mišičnega tonusa in nesorazmerji med pritiski telesnih votlin. Dolgotrajna uporaba farmakoloških terapij povečuje tveganje za osteoporozo, kronično ledvično bolezen, srčna obolenja, gastrično hiperplazijo ter karcinome želodca, požiralnika, trebušne slinavke, danke in debelega črevesja. Metode: Teoretična izhodišča so bila pridobljena z metodo povzemanja in sistematično analizo že obstoječe literature. Empirični del temelji na sekundarni raziskavi, ki vključuje 26 strokovnih del. Ugotovitve smo primerjali z metodo komparacije in preko metode sinteze povezali teoretična izhodišča z ugotovitvami zastavljenih raziskovalnih vprašanj. Rezultate smo predstavili z diagramom PRISMA ter z uporabo načina tabeliranja. Rezultati: Respiratorna terapija preko diafragmalnega dihanja izboljšuje tonus mišičnih krakov lumbalnega dela trebušne prepone in zmanjšuje pogostost refluksa. Miofascialna manualna terapija neposredno vpliva na anatomske strukture antirefluksne pregrade, zmanjšuje hipertenzijo trebušne prepone in modulira hipersenzibilnost gastrointestinalnega trakta. Fizioterapevtske intervencije izboljšajo simptome GERB, kakovost življenja pacientov in zmanjšajo potrebo po farmakološki terapiji. Diskusija: Manualna in respiratorna fizioterapija predstavljata obetavni alternativni metodi zdravljenja GERB, saj sta se izkazali za učinkovit način zmanjševanja simptomov bolezni in izboljšanja kakovosti življenja pacientov. To kaže na možnost njune uporabe kot samostojne oblike ali kot dopolnilne terapije v kombinaciji z osnovnim medikamentoznim zdravljenjem obravnavane bolezni.
Ključne besede: gastroezofagealna refluksna bolezen, manualna terapija, diafragmalno dihanje, spodnji ezofagealni sfinkter, diafragma
Objavljeno v ReVIS: 20.02.2025; Ogledov: 1355; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...