1. Učinki fizioterapevtske obravnave pri utesnitvenem sindromu rotatorne manšete: pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaMatija Stražar, 2025, diplomsko delo Opis: Utesnitveni sindrom rotatorne manšete je pogost vzrok bolečine in omejene gibljivosti ramenskega sklepa, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja. Za učinkovito obravnavo tega stanja je ključna fizioterapevtska rehabilitacija, saj lahko prepreči razvoj kroničnih težav in potrebo po kirurškem zdravljenju. V diplomskem delu je bil izveden sistematični pregled literature o učinkih različnih konzervativnih fizioterapevtskih metod pri zdravljenju tega sindroma. Pregled se je osredotočil na kratkoročne in dolgoročne učinke teh pristopov na zmanjšanje bolečine ter izboljšanje funkcionalnosti in na prepoznavanje najučinkovitejših metod zdravljenja. Analiza osmih izbranih raziskav je pokazala, da vse preučevane metode, ki so bile terapevtske vaje, manualna terapija in fizikalne modalitete, prispevajo k zmanjšanju bolečine ter izboljšanju funkcije rame. Največje in najbolj trajne izboljšave zagotavlja redno izvajanje individualno prilagojenega programa terapevtskih vaj. Celosten, individualiziran pristop, ki združuje aktiven vadbeni program s ciljno izbranimi dodatnimi metodami glede na potrebe bolnika, se je izkazal za najuspešnejšega. Takšen pristop optimalno zmanjša bolečino, povrne funkcionalno sposobnost rame in zmanjša tveganje za ponovitev težav. Ugotovitve pregleda literature poudarjajo, da je strokovno voden program terapevtskih vaj temelj uspešne rehabilitacije utesnitvenega sindroma, dodatne fizikalne in manualne tehnike pa imajo podporno vlogo. Ti izsledki lahko usmerijo klinično fizioterapevtsko prakso k razvoju standardiziranih rehabilitacijskih protokolov, ki temeljijo na aktivnem pristopu.
Ključne besede: utesnitveni sindrom, rotatorna manšeta, fizioterapija, manualna terapija, terapevtske vaje
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 121; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (2,58 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Učinkovitost manualne terapije pri zdravljenju osteoartroze kolka – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaPatrik Čujec, 2025, diplomsko delo Opis: Osteoartroza (OA) kolka je ena najpogostejših oblik degenerativne sklepne bolezni in pomemben vzrok za bolečino, zmanjšano gibljivost ter funkcionalne omejitve pri odrasli populaciji. Manualna terapija (MT) predstavlja enega izmed temeljnih pristopov fizioterapije in se pogosto uporablja pri zdravljenju nevro-mišično-skeletnih motenj. Kljub široki uporabi pa učinkovitost MT ni najbolj znana pri OA kolka. Namen tega diplomskega dela je s sistematičnim pregledom literature ovrednotiti učinkovitost različnih tehnik MT pri zdravljenju OA kolka. Pri sistematičnem pregledu literature smo pregledali, analizirali in ovrednotili različne metode in tehnike MT ter ocenili njihov vpliv na zdravljenje OA kolka. Pri pregledu smo uporabili le randomizirane kontrolirane študije (RCT) in kvazi-RCT. Ugotovili smo, da imajo različne tehnike MT pozitivne učinke na bolečino, obseg gibljivosti (ROM), funkcionalno mobilnost in funkcionalne indekse. Rezultati študij večinoma potrjujejo le kratkoročne pozitivne učinke do nekaj tednov po intervenciji (2–4 tedne). Dolgotrajnejši učinek (3 mesece po intervenciji) je bil potrjen izključno pri mobilizaciji z gibanjem (MWM) v kombinaciji s samomobilizacijo. V prihodnosti bi za vrednotenje vpliva MT potrebovali več študij, ki bi preverjale več različnih intervencijskih protokolov ter spremljale učinek tudi več kot 6 mesecev po zaključku intervencij.
Ključne besede: osteoartroza kolka, učinkovitost, manualna terapija, zdravljenje, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 135; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Problematika terapevtskega dotika v manualni terapiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaMartin Pirtovšek, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Terapevtski dotik je v manualni terapiji pogosto uporabljeno sredstvo, ki presega zgolj tehnično izvedbo terapevtskih postopkov. V nalogi so obravnavani strokovni, odnosni in etični vidiki dotika ter vprašanja, povezana s klinično presojo, soglasjem, mejnimi situacijami in profesionalno komunikacijo. Poseben poudarek je namenjen razlikovanju med tehničnim in odnosnim dotikom ter vplivu spola in delovnega okolja terapevta na uporabo dotika. Namen naloge je bil poglobljeno raziskati, kako terapevti razumejo, izvajajo in etično utemeljujejo terapevtski dotik v vsakodnevni praksi. Metoda: Za raziskovanje tega področja smo uporabili kvalitativno metodologijo z izvedbo polstrukturiranih intervjujev. Vsebina štirih intervjujev je bila analizirana s pomočjo tematske analize, pri čemer so bile identificirane ključne kategorije, kot so namen in funkcija dotika, doživljanje odgovornosti, etične dileme in izkušnje v različnih kontekstih obravnave. Rezultati: Ugotovili smo, da terapevti terapevtski dotik razumejo kot večplastno strokovno orodje, ki vključuje tako tehnično natančnost kot tudi empatijo in refleksijo. Dotik ni dojet kot enosmerno dejanje, temveč kot prilagodljiv in odziven element terapevtskega procesa. Posebej pomembno vlogo ima zavedanje o etičnih mejah in pomena jasne komunikacije s pacientom. Razprava: Rezultati kažejo na potrebo po večji strokovni obravnavi področja terapevtskega dotika, zlasti v okviru izobraževanja in oblikovanja kliničnih smernic, ki bi omogočale varno in učinkovito prakso.
Ključne besede: terapevtski dotik, manualna terapija, etika, tehnični in odnosni dotik, soglasje
Objavljeno v ReVIS: 11.12.2025; Ogledov: 163; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Fizioterapevtska obravnava cervikogenih glavobolov - pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaAnže Zorc, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo temelji na celovitem pregledu literature o fizioterapevtskih metodah zdravljenja cervikogenih glavobolov, pri čemer se poudarjajo teoretični koncepti anatomije in fiziologije vratne hrbtenice ter etiologije in diagnostike cervikogenih glavobolov. Pregled obstoječih raziskav izpostavlja pomen integriranega pristopa, ki združuje različne terapevtske metode, kot so manualna terapija, mobilizacija, ciljno usmerjene vaje in suho iglanje. Metoda: V empiričnem delu je bil izveden sistematičen pregled literature, pri čemer so bili izbrani recenzirani članki iz baz ProQuest, Google Scholar, PubMed in PEDro (2015–2025). Uporabljene so bile metode kompilacije, sinteze in komparacije podatkov, kar je omogočilo natančno oceno učinkovitosti posameznih fizioterapevtskih tehnik. Rezultati: Analiza kaže, da visokohitrostne manipulacije (HVLA) in suho iglanje prinašata hitre analgetične učinke, medtem ko vaje za krepitev globokih mišic omogočajo trajnostno stabilizacijo ter izboljšanje gibljivosti in kakovosti življenja. Razprava: Rezultati potrjujejo, da multimodalni pristop, prilagojen individualnim potrebam pacienta, predstavlja najučinkovitejšo strategijo zdravljenja cervikogenih glavobolov. Celovit pristop, ki povezuje hitre terapevtske učinke s strategijami za trajnostno stabilizacijo, omogoča dolgotrajne izboljšave in zmanjšuje tveganje ponovitve simptomov.
Ključne besede: cervikogen glavobol, fizioterapija, manualna terapija, vaje, suho iglanje
Objavljeno v ReVIS: 09.09.2025; Ogledov: 443; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,07 MB) |
5. Vpliv telesne drže na pojavnost gastroezofagealne refluksne bolezni in pomen fizioterapevtske obravnave : pregled literatureManca Troha, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Prisotnost biomehanskih sprememb telesne drže v moderni sedeči družbi, znanih kot zgornji proksimalni križni sindrom, je povezana s pojavom gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB). Simptomi vključujejo pekočo bolečino za prsnico, epigastrično bolečino, zgago, regurgitacije in otorinolaringološke težave. Zaradi kompresije živčnih poti n. vagusa in n. frenikusa v vratnem predelu so prizadete osnovne strukture antirefluksne bariere, kar oslabi spodnji ezofagealni sfinkter in mišični del diafragme. GERB je povezan tudi z anatomskimi anomalijami, neskladnostmi mišičnega tonusa in nesorazmerji med pritiski telesnih votlin. Dolgotrajna uporaba farmakoloških terapij povečuje tveganje za osteoporozo, kronično ledvično bolezen, srčna obolenja, gastrično hiperplazijo ter karcinome želodca, požiralnika, trebušne slinavke, danke in debelega črevesja. Metode: Teoretična izhodišča so bila pridobljena z metodo povzemanja in sistematično analizo že obstoječe literature. Empirični del temelji na sekundarni raziskavi, ki vključuje 26 strokovnih del. Ugotovitve smo primerjali z metodo komparacije in preko metode sinteze povezali teoretična izhodišča z ugotovitvami zastavljenih raziskovalnih vprašanj. Rezultate smo predstavili z diagramom PRISMA ter z uporabo načina tabeliranja. Rezultati: Respiratorna terapija preko diafragmalnega dihanja izboljšuje tonus mišičnih krakov lumbalnega dela trebušne prepone in zmanjšuje pogostost refluksa. Miofascialna manualna terapija neposredno vpliva na anatomske strukture antirefluksne pregrade, zmanjšuje hipertenzijo trebušne prepone in modulira hipersenzibilnost gastrointestinalnega trakta. Fizioterapevtske intervencije izboljšajo simptome GERB, kakovost življenja pacientov in zmanjšajo potrebo po farmakološki terapiji. Diskusija: Manualna in respiratorna fizioterapija predstavljata obetavni alternativni metodi zdravljenja GERB, saj sta se izkazali za učinkovit način zmanjševanja simptomov bolezni in izboljšanja kakovosti življenja pacientov. To kaže na možnost njune uporabe kot samostojne oblike ali kot dopolnilne terapije v kombinaciji z osnovnim medikamentoznim zdravljenjem obravnavane bolezni.
Ključne besede: gastroezofagealna refluksna bolezen, manualna terapija, diafragmalno dihanje, spodnji ezofagealni sfinkter, diafragma
Objavljeno v ReVIS: 20.02.2025; Ogledov: 846; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. PACIENT S SOMATOSENZORNIM TINITUSOM IN FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVANejc Mikič, 2023, diplomsko delo Opis: Tinitus je simptom, ki ga označuje zaznava zvoka, ki ni povzročen s strani zunanjega dražljaja. V blažji obliki se pojavlja pri 10–15 odstotkih prebivalstva, v hujši obliki pa pri približno enem odstotku in lahko vodi do nastanka utesnjenosti, depresije ali celo samomora. Strošek zdravljenja tega nadležnega simptoma je ocenjen na 600–1544 EUR, čeprav ga trenutno bolj zakrivamo in ne odpravljamo. Prevladujoča oblika tinitusa je subjektivni tinitus, ki ga zaznava zgolj prizadeta oseba. Somatosenzorna oblika subjektivnega tinitusa je povezana z disfunkcijo vratu ali čeljusti, zato je nanjo s fizioterapijo možno vplivati. Ker trenutno v nobenih smernicah za zdravljenje tinitusa ne omenjajo fizioterapije, smo pregledali znanstveno literaturo na tem področju in ugotovili, da je bilo narejenih več raziskav, ki pričajo o učinkovitosti fizioterapije pri zdravljenju subjektivnega somatosenzornega tinitusa. Obstaja zadostno število kakovostnih randomiziranih raziskav, da lahko trdimo, da fizioterapevtska obravnava s pomočjo KT, manualne terapije, terapije miofascialnih prožilnih točk, laserja in TENS-a lahko pomaga ali celo odpravi somatosenzorno obliko tinitusa. Na podlagi pridobljenih rezultatov priporočamo, da se paciente z diagnozo subjektivnega somatosenzornega tinitusa napoti k fizioterapevtu. Za določitev najučinkovitejše možne fizioterapevtske obravnave za zdravljenje pacientov s somatosenzornim tinitusom predlagamo izvedbo več kakovostnih randomiziranih raziskav s tega področja.
Ključne besede: Tinitus, manualna terapija, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 21.11.2023; Ogledov: 2710; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,19 MB) |
7. Učinki zdravljenja s fizioterapevtskimi metodami pri zamrznjeni ramiLarisa Nina Breznik, 2023, diplomsko delo Opis: KLJUČNE INFORMACIJE O DELU
BREZNIK, Larisa Nina: Učinki zdravljenja s fizioterapevtskimi metodami pri zamrznjeni rami
Uvod in namen: Adhezivni kapsulitis je pogost sindrom, ki prizadene ramenski sklep. Namen diplomskega dela je bil predstaviti učinkovitost manualnih tehnik pri zdravljenju adhezivnega kapsulitisa ter ugotoviti njihov vpliv na bolečino, sklepno gibljivost in funkcionalnost. Proučili smo učinkovitost zdravljenja s kortikosteroidnimi injekcijami v kombinaciji s fizioterapevtsko obravnavo.
Metode: V sklopu raziskovanja pri pisanju diplomskega dela smo proučili tujo in domačo strokovno ter znanstveno literaturo. Raziskave smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Web of Science, Google Scholar in COBISS.
Rezultati: S pregledom literature smo v analizo raziskav vključili 18 člankov in ugotovili, da so manualne tehnike učinkovite in pogosto uporabljene pri zdravljenju adhezivnega kapsulitisa. Ugotovili smo, da lahko s kortikosteroidnimi injekcijami učinkovito zmanjšamo bolečino in izboljšamo gibljivost pri pacientih z adhezivnim kapsulitisom, vendar le v krajšem časovnem obdobju. Uporabnost: Bodoči raziskovalci bodo lahko naše ugotovitve uporabili za bolj natančne in manj pomanjkljivo izvedene raziskave in s tem dosegli bolj zanesljive rezultate. Omejitve: Rezultati nekaterih vključenih raziskav so manj zanesljivi zaradi majhnega števila vključenih pacientov in nenatančnega opisovanja meritvenih postopkov ali uporabe nezanesljivih meritvenih pripomočkov.
Ključne besede: adhezivni kapsulitis, sindrom zamrznjene rame, fizioterapevtska obravnava, manualna terapija, mobilizacijske tehnike, kortikosteroidne injekcije.
Objavljeno v ReVIS: 10.10.2023; Ogledov: 1859; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,25 MB) |
