1. Pravna zaščita otrok v primeru umetnega materinstva in očetovstva : magistrsko deloLucija Šubic, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pravno zaščito otrok v primeru umetnega materinstva in očetovstva. Poseben poudarek je na pravnih, etičnih in mednarodnopravnih vprašanjih, ki izhajajo iz postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, med katere sodijo nadomestno materinstvo, darovanje spolnih celic in posmrtno starševstvo. Namen dela je celovito analizirati slovensko zakonodajo in njen odnos do sodobnih reproduktivnih praks ter oceniti, ali otroci v obstoječi ureditvi uživajo ustrezno raven pravnega varstva, predvsem glede identitete, starševskih vezi in pravnega statusa. Pri raziskavi so uporabljene deskriptivna, normativna, primerjalno-pravna in analitična metoda ter pregled sodne prakse, zlasti odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, ki pomembno vplivajo na oblikovanje standardov varstva otrokovih pravic. Ugotovitve kažejo na več ključnih pomanjkljivosti slovenske ureditve: prepoved nadomestnega materinstva, popolno anonimnost darovalcev spolnih celic in pomanjkanje učinkovitih postopkov za hitro urejanje starševstva v čezmejnih primerih. Primerjalna analiza izbranih držav EU in ZDA razkriva, da številni pravni sistemi postopoma opuščajo anonimno darovanje in uvajajo natančno regulirane oblike altruističnega nadomestnega materinstva. Pri tem vse bolj poudarjajo otrokovo pravico do identitete in stabilnost družinskih razmerij. Delo potrjuje, da slovenska zakonodaja zaostaja za mednarodnimi trendi in sodno prakso ter ne zagotavlja vedno učinkovitega varstva koristi otroka, zlasti v primerih kolizije pravnih redov ali razlik med biološkim, genetskim in socialnim starševstvom. Izvirnost dela je v celovitem pristopu, ki obravnava otroka kot osrednjega nosilca pravic. Raziskava ponuja sistemsko utemeljene predloge zakonodajnih izboljšav ter poudarja potrebo po večji uskladitvi nacionalnega in mednarodnega pravnega okvira.
Ključne besede: umetno materinstvo, umetno očetovstvo, nadomestno materinstvo, darovanje spolnih celic, pravica do identitete, OBMP, asistirane reproduktivne tehnologije (ART), otrokove pravice
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 264; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (646,37 KB) |
2. Oploditev z biomedicinsko pomočjo po novi ureditvi : spolna asimetrija in prezrt položaj otrokDomen Hočevar, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Članek obravnava ustavnopravne in etične dileme slo-venske ureditve postopkov oploditve z biomedicinsko po-močjo po odločbi Ustavnega sodišča RS iz leta 2024, ki je omogočila dostop do oBMP samskim in istospolnim žen-skam. Avtor opozarja, da je bila z odpravo diskriminacije žensk ustvarjena nova oblika neenakosti – izključitev mo-ških iz možnosti biološkega starševstva zaradi absolutne prepovedi nadomestnega materinstva. takšna ureditev po vsebini pomeni spolno diskriminacijo in krnitev pravice do družinskega življenja ter svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Poseben poudarek je namenjen tudi pravicam otrok, rojenih s pomočjo oBMP, predvsem pravici do poznava-nja izvora in pravni varnosti glede starševstva. Na podlagi primerjalnopravne analize članek predlaga uvedbo strogoreguliranega altruističnega nadomestnega materinstva kot možne poti do uravnotežene ureditve, ki bi hkrati varovala dostojanstvo žensk, omogočila enakost spolov in zagotovi-la otrokove pravice.
Ključne besede: oploditev z biomedicinsko pomočjo, enakost spolov, pravice otrok, nadomestno materinstvo, ustavno pravo, diskriminacija moških
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 490; Prenosov: 3
Celotno besedilo (151,37 KB) |
3. Vloga žensk v poslovnem svetu pred, med in po nosečnostiAna Čačič, 2025, diplomsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava karierno pot žensk v poslovnem svetu, s poudarkom na izzivih pred, med in po nosečnosti. Kljub vse večji zastopanosti žensk na vodilnih položajih ostajajo ovire, kot so spolni stereotipi, plačne razlike ter usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Analizirani so zakonodajni okviri za zaščito nosečnic in mater ter njihova dejanska učinkovitost v praksi.
Empirični del temelji na poglobljenih intervjujih z ženskami na vodilnih položajih in spletni anketi širšega vzorca. Rezultati potrjujejo, da se ženske še vedno težje uveljavijo – 84 % anketirank meni, da se morajo bolj dokazovati. Večina tudi ne čuti podpore med nosečnostjo in materinstvom (72 %), medtem ko so intervjuvanke večinoma poročale o podpornih delovnih okoljih. Hipoteza, da materinstvo vpliva na kariero, je delno potrjena – mnenja so razdeljena. Raziskava pokaže, da ženske pogosto same iščejo rešitve za usklajevanje obeh vlog.
Predlagani ukrepi vključujejo fleksibilne oblike dela, podporo delodajalcev in mentorstvo. Delo prispeva k razumevanju strukturnih težav in spodbuja razvoj bolj vključujočih politik v delovnem okolju.
Ključne besede: ženske na vodstvenih položajih, spolni stereotipi, enakost spolov, pravna zaščita v nosečnosti in materinstvo, ravnotežje med delom in življenjem.
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2025; Ogledov: 811; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,10 MB) |
4. Družbeno stališče do žensk, ki se odločijo za življenje brez otrokJasmina Antić, 2025, ni določena Opis: Čeprav živimo v relativno naprednem času, je materinstvo ena izmed osrednjih vlog, ki se še vedno pričakuje od ženske. Družbeni konstrukti, ki so skozi zgodovino oblikovali takšne vloge, pa vse do današnjega dne vplivajo na stališča družbe do žensk, ki se za otroka ne odločijo. To posledično vodi v družbeno negativno dojemanje teh žensk, kar se mnogokrat manifestira s stigmatizacijo. Družbeni predsodki tako posredno ali neposredno vplivajo na psihično dobrobit žensk v sodobni družbi. V tej perspektivi se zanemarja koncept individualizacije in samostojnih odločitev o ženskem telesu in njenem življenju.
Pregled vpliva družbenih konstruktov na formacijo institucije materinstva je ključen za razumevanje sodobnih stališč družbe do žensk, ki se odločijo za življenje brez otrok. Sodobni družbeni standardi glede materinstva, oblikovani iz arhaično zasnovanih vzorcev, vplivajo na odnos in snovanje stališča družbe do teh žensk, kar se manifestira skozi stereotipe. Pomanjkanje raziskav na tem področju v Sloveniji pa zaznamuje prihodnost slovenske družbe v odnosu do tega pojava. Naša raziskava je bila opravljena na vzorcu 300 odraslih ljudi v Sloveniji. Z uporabo kvantitativne metodologije smo potrdili ali ovrgli zastavljene hipoteze, ki ugotavljajo, kakšno je sodobno stališče družbe do žensk, ki se ne odločijo za otroka, ter kateri družbeno zasnovani konstrukti še danes vplivajo na družbeno stališče. Rezultati raziskave sicer nakazujejo na družbeni napredek in podporo pri individualnih odločitvah, v katerih pa družbeni konstrukt patriarhalne ureditve še vedno delno vpliva na formacijo stališča družbe v odnosu do materinstva ter posledično do žensk, ki se za to ne odločijo. Rezultati nakazujejo tudi na obstoj vzorca žensk, ki se odločijo za življenje brez otrok.
Ključne besede: Ženske brez otrok, stigmatizacija, individualizem, družbeni odnos, materinstvo, družbeni konstrukti.
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2025; Ogledov: 1233; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,04 MB) |
5. Etični in pravni vidiki nadomestnega materinstva : magistrsko deloIvana Hodak, 2023, magistrsko delo Opis: V rimskem pravu je veljala domneva, da je mama otroka ženska, ki otroka rodi. Z razvojem novih reproduktivnih tehnologij in možnostjo zunajtelesne oploditve ta domneva v mnogih državah ne drži več. Nove reproduktivne tehnologije posameznikom, ki otroka ne morejo ali nočejo imeti po naravni poti, omogočajo alternativne možnosti pridobitve otroka. Ena od možnosti je tudi nadomestno materinstvo, ki je za mnoge edini način, da postanejo starši. Nadomestno materinstvo je pogodbeno razmerje, s katerim se nadomestna mati zaveže, da bo za plačilo ali neodplačno zanosila, donosila in rodila otroka ter ga po rojstvu prepustila nameravanim staršem. Nadomestno materinstvo je kompleksen pojav, ki ustvarja nove oblike družin in družinskih razmerij. Realnost postopka pridobivanja otrok z nadomestnim materinstvom sproža mnoga etična, pravna, sociološka, družbena in medicinska vprašanja. Z razmahom pojava nadomestnega materinstva se širi tudi praksa čezmejnega nadomestnega materinstva, ki je precej nepregledna, zato se pogosto izvaja nestrokovno, neetično in nezakonito. Nadomestno materinstvo na svetovni ravni ni enotno urejeno. Prav zaradi kompleksnosti instituta nadomestnega materinstva in vseh dilem, ki izhajajo iz njega, pa je potreba po nacionalni in mednarodni ureditvi vse večja. V prihodnje bo potrebno sprejeti mednarodni pravni akt, ki bo nadomestno materinstvo urejal celostno, enovito ter na vseh ravneh. V magistrskem delu so zbrane in analizirane obstoječe teorije in ugotovitve dosedanjih znanstvenih in strokovnih raziskav etičnih, pravnih, socioloških, družbenih ter medicinskih vidikov nadomestnega materinstva. Predstavljena je pravna ureditev instituta nadomestnega materinstva na nacionalni in mednarodni ravni. Analizirani so primeri, ki so jih obravnavala nacionalna in mednarodna sodišča. Magistrsko delo predstavlja tudi predlog regulacije instituta nadomestnega materinstva.
Ključne besede: nadomestno materinstvo, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, nadomestna mati, nameravani starši, otrok, starševstvo
Objavljeno v ReVIS: 29.12.2023; Ogledov: 3138; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,26 MB) |
6. |
7. Surogatno materinstvo : doktorska disertacijaMartina Sep, 2022, doktorska disertacija Opis: Hiter razvoj medicine je tudi na področju starševstva prinesel bistvene spremembe. Do nedavnega je veljalo, da sta ženska in moški lahko postala biološka starša le, če sta otroka spočela po naravni poti. Če to ni bilo mogoče, jima je bila dana možnost posvojitve tujega otroka. Danes pa je na voljo surogatno (imenovano tudi nadomestno) materinstvo. Pri surogatnem materinstvu gre za dogovor med surogatno (nadomestno) materjo in bodočimi starši. Surogatna mati z biomedicinsko pomočjo (umetna oploditev) zanosi in otroka po rojstvu prepusti bodočim staršem. Surogatna mati se pri tem odpove kakršnim koli pravicam in obveznostim do otroka. Surogatno materinstvo je po svetu različno sprejeto. Samo najliberalnejše države surogatno materinstvo dovoljujejo. Velika večina držav Evropske unije ta institut v celoti oz. v določenih oblikah prepoveduje, medtem ko je v Združenih državah Amerike surogatno materinstvo precej razširjeno in predstavlja destinacijo reproduktivnega turizma. Če pogledamo na globalni ravni se družinsko pravo vedno bolj prilagaja družbeni realnosti. Na ta način postaja surogatno materinstvo vedno bolj sprejemljivo. Naklonjenost surogatnemu materinstvo lahko zaznamo tudi v Evropi, ki je od nekdaj poznana po tradicionalnem pojmovanju družine in s tem tudi starševstva. V Sloveniji velja prepoved sodelovanja zdravnika pri postopku, ki bi lahko privedel do surogatnega materinstva. Protipravno opravljen postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo z namenom nadomestnega materinstva prestavlja kaznivo dejanje. Po obligacijskem pravu je morebiten sporazum, vezan na surogatno materinstvo, ničen. Problematika surogatnega materinstva pri nas si zagotovo zasluži multidisciplinarno razpravo, vezano na reformo družinskega prava.
Ključne besede: surogatno materinstvo, surogatna mati, otroci, starši, starševske pravice, bodoči starši, problematika surogatnega materinstva
Objavljeno v ReVIS: 22.02.2022; Ogledov: 3662; Prenosov: 266
Celotno besedilo (3,91 MB) |
8. Postopek za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva in materinstva : diplomsko deloTjaša Brolih, 2021, diplomsko delo Opis: S sprejetjem Družinskega zakonika in Zakona o nepravdnem postopku leta 2019 je prišlo do reforme družinskega prava. Diplomsko delo obravnava postopek za ugotavljanje in izpodbijanje starševstva po novi zakonodaji ter ga primerja s prejšnjo zakonodajo. Z ugotavljanjem in izpodbijanjem starševstva je neločljivo povezana otrokova pravica do poznavanja svojega izvora, ki je v zadnjih letih popolnoma stopila v ospredje. V Sloveniji je razmišljanje o tem, kako daleč naj gre pravo pri prizadevanju za biološko genetično resnico, spodbudilo Ustavno sodišče z odločbo, s katero je razveljavilo objektivni rok, v katerem je lahko otrok vložil tožbo za ugotavljanje očetovstva oziroma materinstva. Država je namreč dolžna zagotoviti ustrezne mehanizme, s katerimi lahko posameznik spozna resnico o svojem izvoru, seveda na način, ki zasleduje sorazmernost in legitimnost. Tako je nova zakonodaja ustrezneje določila roke, v katerih se lahko vlaga predlog, in posodobila seznam aktivno legitimiranih oseb. Postopek je po novem nepravden in se začne na predlog strank. V postopku dokazovanja je najpomembnejša DNK-analiza, ki je najzanesljivejša metoda, s katero lahko ugotovimo biološke starše. Pomembna novost je tudi dolžnost sodelovanja udeleženca z izvedencem v postopku dokazovanja starševstva
Ključne besede: pravica do poznavanja izvora, očetovstvo, materinstvo, Družinski zakonik, nepravdni postopek
Objavljeno v ReVIS: 09.02.2022; Ogledov: 3497; Prenosov: 233
Celotno besedilo (423,86 KB) |
9. Zdravljenje neplodnosti s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) v Sloveniji in EU : diplomsko deloNina Kržič, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu najprej obravnavam zgodovinski razvoj oploditev z biomedicinsko pomočjo, nato pojasnim pojem neplodnosti ter najpogostejše vzroke za le-to. Nadalje analiziram krog upravičencev do oploditve z biomedicinsko pomočjo ter dovoljene postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki jih imajo na voljo upravičenci do OBMP v Republiki Sloveniji. Ker so primeri, kjer pari poiščejo pomoč v tujini v porastu, prikažem tudi urejenost postopkov OBMP v nekaterih drugih evropskih državah. V diplomski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda, primerjalna metoda, ter pri opisu razvoja postopka OBMP zgodovinska metoda dela. Namen diplomske naloge je, da ovrednotim slovensko pravno ureditev OBMP in problematiko, s katero se srečujemo na tem področju ter prikažem na katere evropske države se lahko pari ali posamezniki zanesejo, kadar za njih v Sloveniji ne obstaja rešitve ali pa je ta rešitev časovno preveč odmaknjena. Cilj diplomske naloge je ugotoviti ali Slovenija spada med države z majhnim krogom upravičenj in ali je Slovenija konkurenčna na področju oploditve z biomedicinsko pomočjo glede na ostale evropske države. Z diplomsko nalogo želim, da bo ta v pomoč vsaj nekaj parom, ki se srečujejo s tovrstnimi težavami in jim tako olajšam pot pri raziskovanju in jim z zbranimi podatki pomagam pri tako težki življenjski izkušnji
Ključne besede: neplodnost, oploditev z biomedicinsko pomočjo, darovanje spolnih celic, nadomestno materinstvo, evropski pravni vidiki OBMP, izvajalci postopkov OBMP
Objavljeno v ReVIS: 13.01.2022; Ogledov: 4008; Prenosov: 151
Celotno besedilo (418,05 KB) |
10. Sindrom izgorelosti pri sodobni ženski : diplomsko deloChristian Volčanšek, 2020, diplomsko delo Opis: V sodobni družbi je težko spregledati številne boje za enakopravnost. V tem diplomskem
delu smo pozornost posvetili tistemu, ki morda traja najdlje od vseh – boju za žensko
enakopravnost. Čeprav imamo občutek, da je to cilj, ki smo ga že dosegli, pa sodobno žensko
v današnji družbi čakajo popolnoma novi izzivi in eden izmed njih je tudi sindrom
izgorelosti. Tema diplomske naloge obravnava vlogo sodobne ženske in išče korelacijo z
naraščajočim številom sindroma izgorelosti med njimi. V ta namen smo uporabili
kvantitativno metodo raziskave in izvedli raziskovalno anketo. Pridobili smo mnenja
številnih sodobnih žensk, ki so odgovarjale na naslednja raziskovalna vprašanja: ali je
sodobna ženska res bolj dovzetna, da se sreča s sindromom izgorelosti od moškega? Kakšno
je breme dvojne vloge junaške mame in uspešne karieristke? Lahko materinstvo poleg vse
lepote predstavlja tudi ogromno breme? Ugotovili smo, kako močno na sodobno žensko
vplivajo družbena pričakovanja in koliko njihova lastna. Dobili smo odgovore, kdo sestavlja
podporno okolje sodobne ženske in ali je razlog za naraščajoč sindrom izgorelosti nepodpora
parnerjev. Predelali smo literaturo, ki obdeluje področje enakosti med spoloma, in prišli do
ugotovitev, ali so razlike med moškim in žensko prirojene ali privzgojene. Pomemben
rezultat je bil tudi odziv na vprašanje, če imajo ženske res manj možnosti za uspeh v
poslovnem svetu od moških.
Ključne besede: izgorelost, ženske, stres, materinstvo, kariera, družina, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 3278; Prenosov: 145
Celotno besedilo (1,91 MB) |
