Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Srčno-žilne bolezni predstavljajo enega vodilnih vzrokov obolevnosti in umrljivosti tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Ustrezna prehrana z omejevanjem nasičenih maščob ter večjim vnosom nenasičenih maščob pomembno prispeva k preprečevanju in obvladovanju srčno-žilnih bolezni. Pomembno vlogo pri tem ima tudi medicinska sestra, ki z zdravstveno vzgojo in svetovanjem spodbuja bolnike k zdravemu načinu prehranjevanja. Raziskava temelji na deskriptivni in kavzalno neeksperimentalni metodi dela. V teoretičnem delu so bili uporabljeni primarni in sekundarni viri, pridobljeni iz strokovne in znanstvene literature. Empirični del temelji na kvantitativnem pristopu z uporabo anketnega vprašalnika. V raziskavo so bili vključeni bolniki s srčno-žilnimi obolenji. Podatki so bili zbrani s strukturiranim vprašalnikom, analizirani in predstavljeni v tabelah. Večina anketirancev se zaveda pomena zdrave prehrane, vendar priporočil ne upoštevajo dosledno. Ugotovljeno je bilo, da bolniki pogosto uživajo neustrezne vrste maščob, premalo rib ter preveč rdečega mesa in industrijsko predelane hrane. Ugotovitve raziskave potrjujejo, da je prehrana pomemben dejavnik pri obvladovanju srčno-žilnih bolezni, vendar je znanje bolnikov pogosto pomanjkljivo ali neustrezno preneseno v prakso. Raziskava izpostavlja tudi potrebo po dodatnem izobraževanju bolnikov o pomenu zdravih maščob ter zmanjšanju vnosa škodljivih maščob.
Ključne besede: Srčno-žilne bolezni, maščobe, prehrana, ateroskleroza, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 18.07.2026; Ogledov: 23; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Spanje je temeljna fiziološka potreba, ki je ključna za telesno in duševno zdravje. Motnje spanja predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem, zlasti pri medicinskih sestrah zaradi izmenskega in nočnega dela. Porušen cirkadiani ritem negativno vpliva na kakovost spanja, zdravje in delovno učinkovitost. Metodologija: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metoda zbiranja podatkov. Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom 1KA, ki smo ga razdelili med izvajalce zdravstvene nege v dveh ustanovah v Pomurju. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s programom IBM SPSS Statistics (različica 30.0) in s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Več kot polovica medicinskih sester (59,1 %) spi šest ali manj ur na noč. Kar 54,2 % medicinskih sester svojo kakovost spanja ocenjuje kot povprečno. Izkaže se, da imajo medicinske sestre, ki ne opravljajo nočnih izmen, višji povprečni rang kakovosti spanja kot tiste, ki redno opravljajo nočne izmene. Najpogostejši dejavnik, ki negativno vpliva na spanec, je stres (72,3 %). Kar 91,6 % medicinskih sester se ne poslužuje uspaval, skoraj polovica (47,0 %) pa vsakodnevno uporablja poživila. Pripravljenost za dodatno izobraževanje na temo spanja je izrazilo skupno 83,1 % anketiranih. Razprava in zaključek: Rezultati so pokazali, da imajo medicinske sestre, ki redno opravljajo nočne izmene, manj kakovostno spanje, pri čemer starost ni bila pomemben dejavnik. Pomemben delež medicinskih sester ne dosega priporočenega trajanja spanja, kar kaže na pomanjkljivo ozaveščenost o pomenu spanja. Ugotovitve poudarjajo potrebo po izobraževanju in sistemskih ukrepih za izboljšanje kakovosti spanja medicinskih sester.
Ključne besede: spanje, medicinska sestra, izmensko delo, spalne navade, cirkadiani ritem
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2026; Ogledov: 97; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,26 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Maligna obolenja predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem ter zahtevajo celostno, kontinuirano in bolniku prilagojeno obravnavo. V tem procesu ima medicinska sestra pomembno zdravstvenovzgojno, podporno, svetovalno in koordinacijsko vlogo. Zdravstvenovzgojno delo bolnikom omogoča boljše razumevanje bolezni, zdravljenja, neželenih učinkov in samooskrbe, hkrati pa prispeva k večji varnosti, opolnomočenju in kakovosti življenja. Pomembno strokovno izhodišče pri načrtovanju zdravstvene nege predstavljajo teorije in modeli zdravstvene nege, ki omogočajo celostno razumevanje bolnikovih potreb. Namen magistrske naloge je bil raziskati zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre pri celostni obravnavi bolnikov z malignimi obolenji. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, pri čemer sta bili uporabljeni deskriptivna in analitična metoda raziskovanja. Podatki so bili zbrani s spletnim anketnim vprašalnikom 1KA. V raziskavo je bilo vključenih 201 izvajalcev zdravstvene nege, zaposlenih na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti. Zbrani podatki so bili obdelani s programoma IBM SPSS Statistics in Microsoft Excel. Pri analizi podatkov so bile uporabljene metode deskriptivne statistike, Spearmanov korelacijski koeficient, Kruskal-Wallisov test ter Bonferronijeva korekcija za preverjanje statistično značilnih razlik med skupinami. Rezultati: Ugotovitve raziskave kažejo, da medicinske sestre zdravstvenovzgojno vlogo pri celostni obravnavi bolnikov z malignim obolenjem ocenjujejo kot zelo pomembno. Pri tem največji pomen pripisujejo individualno prilagojeni komunikaciji, vključevanju bližnjih v proces zdravstvene nege, strokovnemu znanju in praktičnim izkušnjam. Uporaba teorij zdravstvene nege je bila ocenjena kot zmerna. Med najbolj prepoznanimi teoretičnimi izhodišči so model štirinajstih življenjskih aktivnosti Virginie Henderson, teorija samooskrbe Dorothee Orem in teorija medosebnih odnosov Hildegard Peplau. Lestvica za preverjanje uporabe teorij in modelov zdravstvene nege je pokazala visoko zanesljivost (? = 0,946). Kruskal-Wallisov test je pokazal statistično značilne razlike glede na raven zdravstvene dejavnosti (?2(2) = 10,085; p = 0,006). Najvišji povprečni rang je bil ugotovljen na primarni ravni (MR = 116,97), najnižji pa na terciarni ravni (MR = 88,41). Bonferronijeva korekcija je potrdila statistično značilno razliko med primarno in terciarno ravnjo (p = 0,010). Med stopnjo izobrazbe in uporabo teorij zdravstvene nege ni bilo ugotovljene statistično značilne povezanosti (? = -0,050; p = 0,484). Lestvica samozaupanja pri izvajanju zdravstvenovzgojnega dela je pokazala ustrezno zanesljivost (? = 0,788). Kruskal-Wallisov test je pokazal statistično značilne razlike glede na delovno dobo (?2(7) = 27,433; p < 0,001). Najvišje samozaupanje je bilo ugotovljeno pri medicinskih sestrah z daljšo delovno dobo, zlasti v skupinah od 26 do 30 let (MR = 149,07), od 31 do 35 let (MR = 143,75) ter 36 let ali več (MR = 132,61). Rezultati kažejo, da daljša delovna doba pomembno prispeva k višji ravni samozaupanja pri zdravstvenovzgojnem delu. Razprava: Ugotovitve raziskave potrjujejo, da zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre predstavlja nepogrešljiv sestavni del celostne onkološke obravnave bolnikov z malignim obolenjem. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri informiranju, opolnomočenju in podpori bolnikom ter njihovim bližnjim, saj z zdravstvenovzgojnimi intervencijami prispevajo k boljšemu razumevanju bolezni, zdravljenja, samooskrbe in prilagajanja spremenjenim življenjskim okoliščinam. Kljub temu rezultati kažejo, da uporaba teorij zdravstvene nege v klinični praksi ni vedno sistematična, čeprav medicinske sestre prepoznavajo njihov pomen. To opozarja na potrebo po učinkovitejšem povezovanju teoretičnega znanja s kliničnim delom ter po večji podpori pri prenosu teoretičnih modelov v vsakodnevno obravnavo bolnikov. Teorije zdravstvene nege lahko predstavljajo pomembno strokovno izhodišče za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje individualizirane zdravstvene nege. Za izboljšanje prakse so zato ključni kontinuirano strokovno izobraževanje, krepitev organizacijske podpore, sistematično vključevanje zdravstvene vzgoje v klinične protokole ter razvoj praktičnih orodij, ki bi medicinskim sestram olajšala uporabo teorij zdravstvene nege pri vsakodnevnem delu z bolniki z malignim obolenjem.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, maligna obolenja, celostna obravnava, teorije zdravstvene nege, onkološka zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 19.06.2026; Ogledov: 229; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Uvod: Miokardni infarkt predstavlja enega najpogostejših nujnih stanj v urgentni dejavnosti ter glavni dejavnik umrljivosti in invalidnosti. Ključnega pomena je njegovo čimprejšnje prepoznavanje, saj zgodnje ukrepanje bistveno izboljša prognozo. Medicinske sestre so pogosto prve v stiku s pacienti, ki imajo bolečine v prsnem košu, zato je njihova vloga pri zgodnjem prepoznavanju simptomov in začetnih terapevtskih ukrepih izjemno pomembna. Metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna raziskovalna metoda. Podatke smo zbrali s pomočjo strukturiranega anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 40 medicinskih sester, zaposlenih v urgentnem centru UKC Maribor. V raziskavi je bilo uporabljeno neslučajnostno namensko vzorčenje. S programom Microsoft Excel in SPSS Statistics Analizirani smo obdelali podatke o znanju, izkušnjah, kliničnih postopkih in ovirah pri prepoznavanju miokardnega infarkta. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da večina medicinskih sester dobro prepoznava značilne simptome MI, izziv pa jim predstavlja zaznavanje atipičnih oblik. Čeprav poznajo osnovna pravila ukrepanja (MONA), jih pogosto ne izvajajo samostojno. Ugotovljeno je bilo tudi, da se mnogi redko udeležujejo izobraževanj, a hkrati izražajo veliko zanimanje za dodatna usposabljanja, predvsem v obliki praktičnih simulacij. Največje ovire pri zgodnji prepoznavi simptomov so nejasna klinična slika, pomanjkanje časa in v določenih primerih nezadostno znanje. Razprava: Raziskava potrjuje, da je vloga medicinske sestre pri zgodnjem prepoznavanju miokardnega infarkta ključna, vendar v praksi še ni v celoti izkoriščena. K večji učinkovitosti bi prispevala širitev kompetenc medicnskih sester in redna strokovna izobraževanja.
Ključne besede: medicinska sestra, urgentna dejavnost, miokardni infarkt, bolečina v prsnem košu, zgodnje prepoznavanje
Objavljeno v ReVIS: 17.06.2026; Ogledov: 213; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: Uvod: Totalna endoproteza (TEP) kolka je eden najpogostejših ortopedskih posegov za lajšanje bolečin in izboljšanje gibljivosti. Predoperativna priprava je ključna za zmanjšanje tveganja zapletov in hitrejše okrevanje. Medicinska sestra ima pri tem osrednjo vlogo, saj združuje administrativne, fizične in psihološke vidike priprave pacienta. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani z anonimnim strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 18 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov na ortopedskem oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota. Vprašalnik je zajemal demografske podatke ter vprašanja o pripravi pacienta, organizaciji dela in zaznanih izzivih. Analiza je bila izvedena z deskriptivnimi statističnimi metodami. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da medicinske sestre največ pozornosti namenjajo psihološki pripravi (94%), predvsem pogovoru, pomiritvi in zmanjševanju tesnobe. Pomembna je tudi fizična priprava, zlasti priprava kože, merjenje vitalnih funkcij ter aplikacija premedikacije in antibiotika. Administrativna priprava zajema urejanje dokumentacije, preverjanje soglasij in naročanje preiskav. Najpogostejša izziva sta pomanjkanje kadra in časovni pritiski (100%), ki otežujejo individualni pristop. Razprava: Raziskava potrjuje, da so medicinske sestre nepogrešljiv člen pri predoperativni pripravi na TEP kolka. S strokovnim znanjem, tehničnimi spretnostmi in empatijo pomembno prispevajo k varnosti in okrevanju pacientov. Kljub visoki zavzetosti rezultati opozarjajo na kadrovske primanjkljaje in časovno obremenjenost, kar zmanjšuje kakovost obravnave. Potrebne so izboljšave v organizaciji dela, dodatna izobraževanja ter večja podpora osebju za celostnejšo obravnavo pacientov.
Ključne besede: medicinska sestra, predoperativna priprava, totalna endoproteza kolka, zdravstvena nega, ortopedija
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2026; Ogledov: 301; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,08 MB)