1. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO TRANSPLANTACIJI SRCAHikmeta Durmišević, 2025, ni določena Opis: Transplantacija srca je kompleksen kirurški poseg, ki je za paciente s končnim srčnim popuščanjem pogosto edina rešitev za podaljšano preživetje in izboljšanje kakovosti življenja. Ključno vlogo pri okrevanju pacientov imajo medicinske sestre, ki zagotavljajo celostno nego, vključno s fizično podporo, spremljanjem zdravilne terapije (kot so imunosupresivi) in obvladovanjem simptomov. Po presaditvi so pacienti izpostavljeni različnim izzivom, kot so tveganje zavrnitve presadka, okužbe in fizična šibkost, kar zahteva stalno medicinsko spremljanje in rehabilitacijo. Za uspešno okrevanje je potrebna celovita zdravstvena oskrba, ki vključuje izobraževanje o zdravem življenjskem slogu in preprečevanju zapletov. Poleg tega je pri skrbi za pacienta pomembna vključenost družine, saj nudi čustveno podporo in pomaga pri prilagajanju na življenje s presajenim srcem. Namen diplomske naloge je predstaviti vlogo medicinske sestre pri celostni obravnavi pacienta po transplantaciji srca, s poudarkom na okrevanju, preprečevanju zapletov ter pomenu izobraževanja in podpore pacientu in njegovi družini.
Ključne besede: Medicinska sestra, zdravstvena nega, transplantacija srca, postoperativna oskrba.
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2025; Ogledov: 127; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,02 MB) |
2. BIOIMPEDANCA - DEL ŠESTE FAZE PROCESA ZDRAVSTVENE NEGE PRI DIALIZNEM PACIENTUKlavdija Zupančič, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Ledvici sta organa v trebušni votlini za potrebušnico, ob vsaki strani
hrbtenice, nekoliko zadaj in pod rebri. Opravljata številne pomembne funkcije, kot so
uravnavanje krvnega tlaka, ravnotežje elektrolitov, kislinsko-bazno ravnotežje in nastajanje
rdečih krvnih celic. Lahko ju doleti akutna ledvična bolezen ali kronična ledvična bolezen, ki
lahko bistveno poslabša življenje pacienta. V Sloveniji deluje več društev, ki nudijo podporo
pacientom s kronično ledvično boleznijo. Ob končni ledvični odpovedi je potrebno nadomestno
zdravljenje, ob tem pa pomemben del obravnave predstavlja proces zdravstvene nege z več
fazami obravnave fizične in psihološke potrebe pacienta. V šesti fazi obravnave ima posebno
vlogo uporaba bioimpedance, s pomočjo katere se zmanjšajo zapleti med dializo, izboljšajo pa
se telesna zmogljivost, počutje in kakovost življenja. Medicinska sestra izvaja meritve,
interpretira rezultate in izobražuje pacienta o pomenu hidracije in prehrane. Namen naše
raziskave je preučiti uporabo bioimpedance kot dela šeste faze procesa zdravstvene nege pri
dializnem pacientu.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi
dela. Za potrebe empiričnega dela smo analizirali in sintetizirali primarne in sekundarne vire.
Primarne podatke za analizo smo pridobili z izvedbo polstrukturiranega intervjuja, za teoretični
del in podkrepitev naših rezultatov pa smo pregledali še domačo in tujo literaturo ter spletne
baze (bibliografske baze podatkov, PubMed, Cobiss in Google učenjak).
Rezultati: Intervju smo julija 2025 opravili z osmimi zdravstvenimi delavci, ki sodelujejo v
procesu zdravljenja dializnih pacientov in imajo najmanj pet let delovnih izkušenj na tem
področju. Vse intervjuvane osebe so bile ženskega spola in so bile zaposlene v oddelku
hemodialize od 5 do 40 let, kolikor je tudi celotna delovna doba. Starost se je gibala od 26 do
59 let. Intervjuvanke poznajo ključne parametre bioimpedance, najpomembnejša se jim zdi
količina vode v telesu. Bioimpedanca je ocenjena kot delno zanesljiva, a uporabna. Večina
zdravstvenih delavcev jo uporablja redno. Poudarjajo pomen hidracije, prehrane in suhe teže.
Kot glavne prednosti so izpostavile enostavnost in neinvazivnost, slabosti pa sta nezanesljivost
in omejitve pri določenih pacientih. Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri meritvah, oceni
rezultatov in sodelovanju z zdravnikom.
Razprava: Bioimpedanca pomaga oceniti tekočinsko ravnovesje in prehransko stanje, saj loči
med znotrajcelično in zunajcelično tekočino ter pokaže celično kakovost z merjenjem faznega
kota. Z natančnejšim določanjem suhe teže zmanjšuje simptome med dializo, izboljšuje počutje
in telesno zmogljivost, kar pozitivno vpliva na kakovost življenja pacienta. Je natančnejša od
klasičnih metod, omogoča zgodnje zaznavanje preobremenjenosti s tekočino, je hitra, neboleča
in enostavna za uporabo. Medicinska sestra izvaja meritve, spremlja rezultate, sodeluje pri
prilagajanju terapije in izobražuje pacienta o pomenu hidracije in prehrane.
Ključne besede: Ključne besede: ledvice, hidracija, dializa, fazni kot, pacient, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 23.10.2025; Ogledov: 163; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,11 MB) |
3. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OTROKU Z AKUTNIMI RESPIRATORNIMI OBOLENJIMilanka Hojnik, 2025, ni določena Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Akutna respiratorna obolenja sodijo med najpogostejše razloge za obisk otrok pri zdravniku in za njihovo hospitalizacijo. Medicinske sestre imajo pri tem ključno vlogo, saj sodelujejo pri spremljanju in oskrbi bolnika, izobraževanju otrok in njihovih staršev ter pri zgodnjem prepoznavanju simptomov. Njihovo delo vključuje tudi izvajanje predpisane terapije ter zagotavljanje čustvene podpore otroku in njegovi družini. Namen raziskave je bil preučiti vlogo medicinske sestre pri obravnavi otrok z akutnimi respiratornimi obolenji ter ugotoviti, kako lahko njen prispevek vpliva na hitrejše okrevanje in večjo kakovost zdravstvene obravnave.
Metode: Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji šestih medicinskih sester, zaposlenih na pediatričnih oddelkih. Zbrani podatki so bili analizirani z vsebinsko analizo, odgovori intervjuvancev pa so bili kodirani in interpretirani. Vzorec je bil priložnostni in je zajemal medicinske sestre iz socialne mreže raziskovalke. Raziskava je potekala junija 2025.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da medicinske sestre izvajajo številne naloge, kot so spremljanje dihalnega stanja, izvajanje aspiracij, dovajanje kisikove terapije ter aktivno sodelovanje v zdravstvenem timu. Poudarjena je bila tudi njihova vloga pri izobraževanju staršev, nudenju čustvene podpore in učinkoviti komunikaciji. Kot izzive pri delu so medicinske sestre izpostavile stres, čustveno obremenitev in pomanjkanje kadra.
Razprava: Ugotovitve raziskave potrjujejo pomembno vlogo medicinskih sester v celostni obravnavi otrok z akutnimi respiratornimi obolenji. Ključni predlogi za izboljšanje prakse vključujejo dodatno strokovno izobraževanje, zagotavljanje psihološke podpore zaposlenim ter krepitev sodelovanja z družinami. Izsledki predstavljajo podlago za nadaljnje raziskave in razvoj praks zdravstvene nege otrok.
Ključne besede: zdravstvena nega, medicinska sestra, otrok, akutna respiratorna obolenja, intervju.
Ključne besede: zdravstvena nega, medicinska sestra, otrok, respiratorna obolenja, intervju.
Objavljeno v ReVIS: 10.10.2025; Ogledov: 206; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,16 MB) |
4. Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta s sivo mreno z multifokalno ali multifokalno torično intrakularno lečoMaša Kastelec, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Namen raziskave je bil ugotoviti pooperativno dioptrijo ter subjektivno zadovoljstvo pri pacientih, operiranih z multifokalno ali multifokalno torično intraokularno lečo, ter ugotoviti, v katerem delu zdravljenja je podpora medicinske sestre za pacienta najpomembnejša (v predoperativnem ali pooperativnem obdobju).
Cilji raziskave:
- Ugotoviti pooperativno dioptrijo pri pacientih po vstavitvi multifokalne in pri pacientih po vstavitvi multifokalne torične intraokularne leče.
- Ugotoviti, pri kateri pooperativni dioptriji po vstavitvi multifokalne in pri pacientih po vstavitvi multifokalne torične intraokularne leče so pacienti še subjektivno zadovoljni.
- Ugotoviti, v katerem delu je vloga medicinske sestre v zdravstveni negi za pacienta najpomembnejša (v predoperativnem ali pooperativnem obdobju).
Metode: Podatke smo zbirali kvantitativno (merjenje pooperativne dioptrije) in kvalitativno (vprašalnik o zadovoljstvu - zadovoljstvo po operaciji ter vloga diplomirane medicinske sestre pred in po operativnem posegu).
Raziskava je potekala na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti v Očesnem kirurškem centru dr. Pfeifer. Predvideni raziskovalni vzorec je vključeval 90 operiranih očes pacientov s sivo mreno, starih nad 40 let v obdobju od 3 do 9 mesecev po operaciji. Pri vseh pacientih smo zbrali podatke za obe očesi. Paciente smo poklicali in jih povabili na ponovni pregled po operaciji. Izključitveni kriteriji za operacijo z multifokalno ali multifokalno torično introakularno lečo so bili pacienti z boleznimi roženice ali kakršnokoli drugo patologijo sprednjega dela očesa, diabetično retinopatijo, glavkomom in patologijo mrežnice ter vidnega živca. Vključitveni kriteriji za operacijo z multifokalno ali multifokalno torično intraokularno lečo so bili pacienti s popolnoma zdravim sprednjim in zadnjim delom očesa.
Rezultati: Naš najpomembnejši rezultat je, da so bili operiranci najbolj zadovoljni s pooperativno dioptrijo 0, saj je takšno dioptrijo imelo 54 % očes, in da je za kakovostno obravnavo za pacienta najpomembnejša predoperativna zdravstvena nega, saj se jih s takšno odločitvijo strinja 71 % anketirancev.
Razprava: V naši raziskavi je bila v 54 % dosežena pooperativna dioptrija 0, v 23 % pa je bila pooperativna dioptrija med -0,50 in +0,50. Rezultat glede pooperativne dioptrije je v naši raziskavi zelo vzpodbuden, saj je imelo največ anketirancev pooperativno dioptrijo 0. S takšno pooperativno dioptrijo so bili pacienti najbolj zadovoljni, kar je bistvenega pomena, saj se moramo še naprej truditi za zagotavljanje takšnih pooperativnih rezultatov. Vse pa je odvisno od predoperativnega stanja očesa, zato pri vsakem pacientu takšen rezultat ni možen. Pomembno vlogo igra tudi ozaveščenost pacienta glede pričakovane pooperativne dioptrije. Timsko delo se torej odraža na zadovoljstvu pacienta, zato je trud še toliko bolj pomemben.
Predoperativna zdravstvena nega je zelo pomemben člen obravnave pacienta pred operacijo sive mrene. Glede zadovoljstva pacientov o predoperativni zdravstveni negi nas je zanimalo, v kolikšni meri so se strinjali z določeno trditvijo, ki se je nanašala na predoperativno zdravstveno nego. S tem smo lahko ugotovili predvsem usposobljenost in angažiranost medicinskih sester.
Iz naših rezultatov je razvidno, da je potrebno dodatno izobraževanje medicinskih sester na področju predoperativne zdravstvene nege, saj odstotki zadovoljstva pacientov niso zelo visoki.
Ključne besede: siva mrena, multifokalna intraokularna leča, multifokalna torična intraokularna leča, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2025; Ogledov: 189; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,12 MB) |
5. VLOGA DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE V DISPANZERJU MEDICINE DELA, PROMETA IN ŠPORTAZala Zevnik, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Dispanzer medicine dela, prometa in športa je multidisciplinarna veja medicine, ki se ukvarja s krepitvijo in ohranjanjem zdravja delavcev, voznikov in športnikov. Medicina dela proučuje vpliv dela in delovnega okolja na zdravje in zmožnost za delo, ukvarja pa se tudi s preprečevanjem in obvladovanjem poškodb pri delu in poklicnih bolezni, ter varovanju in izboljšanju zdravja zaposlenih. Medicina prometa obravnava zdravje voznikov vseh vrst motornih vozil in preučuje njihovo sposobnost za vožnjo in upravljanje vozil. Medicina športa pa se ukvarja z učinki in posledicami gibanja in športne dejavnosti na zdravje človeka. Diplomirana medicinska sestra, ki deluje v timu medicine dela, ima pomembno vlogo pri varovanju in izboljšanju zdravja delovnega prebivalstva, voznikov in športnikov. Namen raziskave je bilo analizirati vlogo diplomirane medicinske sestre v dispanzerju medicine dela, prometa in športa.
Metode: Raziskava je bila izvedena na podlagi kvalitativnega načina raziskovanja in deskriptivne metode dela. V empiričnem delu so bili zbrani in analizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analiziranje so bili zbrani s tehniko intervjuvanja. Sekundarni podatki za analizo so bili pridobljeni s pomočjo pregleda domače in tuje strokovne literature ter spletnih baz.
Rezultati: Uporabljen je bil namenski vzorec in je zajemal sedem diplomiranih medicinskih sester, ki so zaposlene v enotah dispanzerja medicine dela, prometa in športa. Sodelovalo je šest žensk in en moški; stari so bili od 24 do 60 let. Vsi intervjuvanci imajo enako najvišjo pridobljeno stopnjo izobrazbe, tj. visokošolski študijski program 1. stopnje – zdravstvena nega. Z raziskavo smo ugotovili, da so glavne naloge in kompetence diplomirane medicinske sestre v dispanzerju medicine dela izvajanje diagnostičnih preiskav, naročanje pacientov na termine, sprejem pacientov in urejanje zdravstvene dokumentacije ter dobre komunikacijske in organizacijske spretnosti za vodenje tima. Diplomirana medicinska sestra ima vlogo pri odkrivanju in preprečevanju bolezni z izvajanjem diagnostičnih preiskav in izvajanjem promocije zdravja, ozaveščanjem o zdravem življenjskem slogu ter spodbujanjem cepljenja.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da je glavna vloga diplomirane medicinske sestre v dispanzerju medicine dela, prometa in športa izvajanje zdravstvene nege z negovalnimi intervencijami, kamor spada izvajanje diagnostičnih preiskav, ki jih izvaja z namenom odkrivanja bolezni. Vlogo pri preprečevanju bolezni pa ima diplomirana medicinska sestra z izvajanjem promocije zdravje na delovnem mestu in zdravstveno vzgojo pacientov, kjer je glavni del ozaveščanje o zdravem življenjskem slogu. Pomembno je, na kakšen način diplomirana medicinska sestra kot izvajalka zdravstvene vzgoje podaja informacije pacientu, biti mora dober motivator in pri pacientu vzbuditi zaupanje. Pri svojem delu medicinska sestra deluje v timu in dela s pacienti, za kar potrebuje dobre komunikacijske in organizacijske veščine. Glavne naloge in kompetence diplomirane medicinske sestre v dispanzerju medicine dela, prometa in športa pa obsegajo izvajanje diagnostičnih preiskav, naročanje pacientov na termine zdravniških pregledov, sprejem pacientov v dispanzerju ter urejanje zdravstvene dokumentacije, povezane s preventivnim zdravstvenim pregledom v dispanzerju.
Ključne besede: medicina dela, prometa in športa, obravnava pacienta v dispanzerju, diplomirana medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2025; Ogledov: 220; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,08 MB) |
6. Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacientke z endometriozoLucija Kerneža, 2025, ni določena Opis: Endometrioza je kronična, hormonsko odvisna ginekološka bolezen, ki je vedno pogostejša in prizadene okoli 10-15 % žensk v rodnem obdobju. Pogosta posledica endometrioze je neplodnost, bolezen pa lahko bistveno vpliva na kakovost življenja žensk. Zaradi raznolikosti simptomov in zahtevnosti diagnostike je ključnega pomena pravočasno odkrivanje bolezni in celostna obravnava pacientk, pri čemer ima pomembno vlogo medicinska sestra. V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je vključeval diplomirane medicinske sestre, ki se pri svojem delu srečujejo s pacientkami z endometriozo in imajo več kot eno leto delovnih izkušenj na različnih deloviščih. V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester, ki se dnevno srečujejo s pacientkami z endometriozo. Ugotovili smo, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri obravnavi tovrstnih pacientk, njihove naloge vključujejo informiranje pacientke o bolezni, podporo pri soočanju z neplodnostjo in bolečino ter spodbujanje pacientke k aktivnem sodelovanju v procesu zdravljenja. Poudarek je bil na pomenu empatije, strokovnosti in zdravstveni vzgoji. Terapevtski odnos med medicinsko sestro in pacientko z endometriozo ima bistveni vpliv na zadovoljstvo pacientke in njeno sodelovanje pri zdravljenju bolezni. Z raziskavo smo ugotovili, da celostna zdravstvena obravnava pacientke prispeva k boljšemu obvladovanju bolezni in večji kakovosti življenja posameznice. Ključno vlogo pri tem ima diplomirana medicinska sestra, ki s svojim specifičnim znanjem o endometriozi in razumevanju kompleksnosti bolezni nudi učinkovito pomoč. Skrbi za ustrezno zdravstveno vzgojo in informiranost pacientke o bolezni, morebitnih posledicah endometrioze in različnih metodah zdravljenja. Pri tem pacientko motivira in spodbuja k sodelovanju pri procesu zdravljenja in sprejemanju zdravega načina življenja. S terapevtskim odnosom do pacientke prispeva k občutku slišanosti in sprejetosti, kar pomembno zmanjša pacientkino čustveno stisko. Medicinska sestra ima prav tako pomembno vlogo pri pacientkah, ki se zaradi endometrioze borijo z neplodnostjo in temelji na čustveni opori, razumevanju in odprti ter iskreni komunikaciji.
Ključne besede: endometrioza, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, terapevtski odnos, neplodnost
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 128; Prenosov: 10
Celotno besedilo (908,45 KB) |
7. Odnos do kajenja in zavedanje škodljivosti kajenja med rednimi kadilci v posavski in zasavski regijiMaja Pustovrh Gnidovec, 2025, ni določena Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Kajenje tobaka je eden vodilnih dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih
bolezni dihal, zlasti kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) in pljučnega raka. Kljub
številnim preventivnim programom in zakonodajnim ukrepom v Sloveniji, delež kadilcev ostaja
visok, predvsem v Posavski in Zasavski regiji, kjer statistike kažejo nadpovprečno razširjenost
kajenja. Dolgotrajna izpostavljenost tobačnemu dimu ima dokazano škodljive učinke tudi na
pasivne kadilce. Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri zdravstveni vzgoji, odkrivanju
ogroženih posameznikov in nudenju podpore pri opuščanju kajenja. Namen raziskave je bil
preučiti odnos do kajenja in stopnjo ozaveščenosti o škodljivosti kajenja med rednimi kadilci v
izbranih regijah ter oceniti pomen vloge medicinske sestre v procesu opuščanja.
Metode: Uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela.
Teoretični del temelji na analizi domačih in tujih znanstvenih virov, empirični del pa na
anketnem vprašalniku, ki je bil razdeljen med 210 rednimi kadilci iz Posavske in Zasavske
regije. Podatki so bili obdelani s pomočjo programa SPSS in orodja 1KA ter predstavljeni v
tabelah in grafih.
Rezultati: Večina respondentov se zaveda škodljivosti kajenja, vendar jih več kot pol ob
opuščanju ni poiskalo nobene strokovne pomoči. Le majhen delež je podporo poiskal v
delavnicah za opustitev kajenja. Kadilci najpogosteje posegajo po klasičnih cigaretah, uporaba
elektronskih ali ogrevanih izdelkov pa je pogostejša med mlajšimi. Ženske so pogosteje tiste,
ki so že poskusile prenehati s kajenjem. Večina kadilcev ne izraža želje po opustitvi. Nizka
udeležba razpoložljivih programov kaže na slabo prepoznavnost ali nezaupanje vanje.
Razprava: Kadilci v regijah z najvišjo stopnjo kajenja v Sloveniji se kljub zavedanju
zdravstvenih tveganj le redko odločajo za strokovno pomoč pri opuščanju. Potrebna je
okrepitev vloge medicinskih sester pri preventivnih dejavnostih, svetovanju in spodbujanju k
opuščanju kajenja. Večji poudarek mora biti namenjen promociji obstoječih programov
pomoči, predvsem na lokalni ravni, ob upoštevanju specifičnih potreb prebivalcev. Preventiva,
zgodnje odkrivanje in zdravstvena vzgoja ostajajo ključni elementi dolgoročnega zmanjševanja
škodljivih posledic kajenja.
Ključne besede: Ključne besede: kajenje, škodljivost kajenja, bolezni dihal, medicinska sestra, preventiva.
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 168; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,93 MB) |
8. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI ODPRAVLJANJU BOLEČINE PO OPERATIVNEM POSEGUKlara Ramovš, 2025, ni določena Opis: Bolečina je subjektivna in kompleksna izkušnja, ki vključuje čutne, čustvene in duševne odzive ter ima pomembno obrambno vlogo. Opredeljujejo jo različni dejavniki, kot so pretekle izkušnje, kultura, genetika in spol. Ločimo več vrst bolečine, kot so akutna, kronična, pooperativna, te pa se delijo na nociceptivno, nevropatsko itd. Medicinska sestra ima ključno vlogo pri njenem prepoznavanju, ocenjevanju in lajšanju. Pri tem mora upoštevati individualno doživljanje bolečine in izobraževati paciente o pravilnem ravnanju z njo. Namen diplomske naloge je preučiti vlogo medicinske sestre pri odpravljanju bolečin po operativnem posegu.
Ključne besede: pooperativna bolečina, medicinska sestra, lajšanje bolečine, ocenjevanje bolečine
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 236; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,71 MB) |
9. POMEN PRILAGODLJIVOSTI PROCESA ZDRAVSTVENE NEGE ZA KAKOVOSTNO OBRAVNAVO HEMODIALIZNEGA PACIENTAIza Draškovič, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Hemodializa je oblika dialize, pri kateri se kri prečisti. Čiščenje poteka s po-močjo hemodializatorja oziroma umetne ledvice. Hemodializa poteka tako, da se kri črpa iz telesa v hemodializator. Tukaj se kri prefiltrira skozi polprepustno membrano in na ta način se odstranjujejo odpadne snovi in odvečna tekočina. Po tem postopku se očiščena kri vrne nazaj v telo. Običajno se izvaja trikrat na teden oziroma glede na potrebe pacienta. Največji pomen izvajanja hemodialize je celotni proces zdravstvene nege pri obravnavi dializnega pacienta. Pred začetkom same dialize mora-mo izbrati pravilen žilni dostop, hkrati skrbeti za preprečevanje okužb, da ne pride do morebitnih za-pletov. Skozi sam postopek spremljamo vitalne funkcije pacienta, obvladujemo elektrolitsko ravnovesje in tekočine. Za izvedbo same hemodialize je pomembno sodelovanje z različnimi strokovnjaki, ki pri-pomorejo k uspešnemu zdravljenju. Ne smemo pa pozabiti na samega pacienta, ki ga pravilno izobra-žujemo o sami bolezni, nudimo pomoč pri načrtovanju prehrane in pri tem vključimo tudi družino. Za uspešno zdravljenje pacientu nudimo psihološko podporo. Namen raziskave je ugotoviti pomen prila-godljivosti procesa zdravstvene nege za kakovostno obravnavo hemodializnega pacienta.
Metoda: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni podatki in sekundarni viri. Primarno zbiranje podatkov je temeljilo na sestavljeni predlogi za polstrukturirani intervju, raziskava pa je pote-kala v mesecu februarju 2025.
Rezultati: Izbran je bil namenski vzorec, intervjuvali smo šest diplomiranih medicinskih sester, ki svoje delo opravljajo na oddelku za hemodializo. Diplomirane medicinske sestre so se v intervjujih strinjale, da so temelji kakovosti zdravljenja individualna oskrba, varnostna in psihosocialna podpora ter fizična in psihološka zaščita pacienta. Intervjuvanke postavljajo pacienta v središče zdravstvene obravnave in hkrati poudarjajo pomembnost dodatnega usposabljanja zaposlenih. Izjemno pomemben pa jim je ce-lotni pristop k pacientu, ki vključuje vse psihosocialne in življenjske dejavnike.
Razprava: Ugotovili smo, da na pacientovo zadovoljstvo vplivajo individualizirana zdravstvena nega, stalno spremljanje pacientovega stanja, zagotavljanje varnega okolja in učinkovita komunikacija. Kako-vostna obravnava je tesno povezana s strokovnim izobraževanjem zdravstvenega osebja, spodbujanje pacientov v procesu odločanja in sodelovanje v zdravstvenih timih. Boljši rezultat zdravljenja nam kaže stalno prilagoditev negovalnih ukrepov pacienta ter prilagoditev parametrov, ki vključujejo prehrano ter psihološko in socialno podporo. Sodelovanje na sestankih, razdelitve vlog timu in učinkovita komu-nikacija kažejo kakovostni proces zdravljenja pacienta.
Ključne besede: kronična ledvična bolezen, hemodializa, diplomirana medicinska sestra, življenje s hemodializo, proces zdravstvene nege pacienta
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 264; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,14 MB) |
10. Uloga medicinskih sestara u zdravstvenoj nezi i poboljšanju kvaliteta života obolelih od demencije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNenad Petrović, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Demencija je progresivno neurodegenerativno oboljenje koje narušava kognitivne, emocionalne i funkcionalne sposobnosti, te time i kvalitet života obolelih. Ispitivanje kvaliteta života osoba s demencijom je važno kako bi se identifikovale njihove specifične potrebe i obezbedila adekvatna podrška za očuvanje dostojanstva i dobrobiti. Metodologija rada: U radu je primenjena kvantitativna istraživačka metoda. U prvoj fazi istraživanja korišćen je DEMQOL upitnik (N=103) kako bi se utvrdio kvaliteta života obolelih od demencije. U drugoj fazi istraživanja, putem samoosmišljenog kraćeg upitnika analizirani su stavovi medicinskih sestara o njihovoj ulozi u unapređenju kvaliteta života ovih pacijenata (N=20). Rezultati: Rezultati su pokazali da je domen emocije dobio najnižu ocenu (47,60), dok su pamćenje (55,83) i svakodnevni život (53,37) ocenjeni višim vrednostima. Najniža ocena u domenu emocija zabeležena je za tvrdnju koja se odnosi na ograničenja u obavljanju željenih aktivnosti (38,83), što ukazuje na osećaj zavisnosti i bespomoćnosti. Prosečan skor kvaliteta života ispitanika iznosio je 52,26. U drugoj fazi istraživanja, rezultati su pokazali da većina ispitanika (75%) veruje da psihološka i emocionalna podrška, edukacija i koordinacija zdravstvene nege mogu poboljšati kvalitet života pacijenata. Međutim, manji deo ispitanika (25%) iskazao je određeni stepen nesigurnosti, što može biti povezano sa nedostatkom adekvatnih resursa ili iskustva. Rasprava: Kako bi se poboljšao kvalitet života ispitanih pacijenata, preporučuje se sprovođenje sistematskog praćenja emocionalnog blagostanja, jačanje samostalnosti pacijenata, unapređenje socijalnih interakcija i kontinuirana edukacija medicinskih sestara radi obezbeđivanja visokokvalitetne zdravstvene nege.
Ključne besede: demencija, kvalitet života, DEMQUL, Lambertsetersykehjem, zdravstvena nega, diplomirana medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 264; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,26 MB) |
