1. Vpliv uporabe elektronskih medijev na otrokeAnita Lukenda, 2026, ni določena Opis: Uporaba elektronskih medijev med otroki je postala neizogiben del sodobnega vsakdana, zato je pomembno razumeti, kako vpliva na njihov razvoj, vedenje in na način preživljanja prostega časa. V magistrsko nalogo je bil vključen vzorec otrok iz vrtcev in osnovnih šol po vsej Sloveniji, rezultati pa kažejo, da je uporaba elektronskih medijev pomemben del otrokovega življenja že v zgodnjem obdobju otroštva. Otroci v vrtcih so najpogosteje izpostavljeni televiziji in tablicam, medtem ko se v osnovnošolskem obdobju poveča raznolikost uporabe elektronskih medijev oziroma elektronskih naprav, vključno s pametnimi telefoni in z računalniki. Glede na spol se pojavljajo razlike v načinu uporabe elektronskih medijev, saj so dekleta pogosteje nagnjena k uporabi tablic in računalnikov v izobraževalne namene, medtem ko so fantje pogosteje povezani z igranjem videoiger. Kljub temu televizija ostaja pomemben medij za oba spola, pri čemer dekleta pogosteje izbirajo vsebine s poučno vrednostjo. Pomemben vpliv na vzorce uporabe elektronskih medijev ima tudi izobrazba staršev, saj so otroci iz družin z višjo izobrazbo pogosteje usmerjeni v uporabo elektronskih medijev v izobraževalne namene, medtem ko otroci iz manj izobraženih družin pogosteje uporabljajo elektronske medije za zabavo. Razširjenost uporabe mobilnih telefonov med otroki v Sloveniji je opazna že v osnovnošolskem obdobju, saj večina otrok razpolaga s tovrstno napravo, hkrati pa se pojavljajo pomisleki glede morebitnih negativnih vplivov prekomerne rabe mobilnih telefonov na otroški razvoj in socialne interakcije. Spremljanje uporabe elektronskih medijev med otroki je zato ključnega pomena za razumevanje njihovega vpliva na otroški razvoj, pri čemer imajo pomembno vlogo starši, vzgojitelji in učitelji, ki lahko z ustreznim usmerjanjem in s postavljanjem smernic prispevajo k uravnoteženi in odgovorni uporabi digitalnih tehnologij v otroštvu.
Ključne besede: elektronski mediji, otroci, digitalna raba, prosti čas, družina
Objavljeno v ReVIS: 11.06.2026; Ogledov: 193; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (2,39 MB) |
2. Primerjava nacistične propagande z današnjimi oblikami politične propagandeAna Mohorč, 2026, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava propagando kot pomemben mehanizem politične komunikacije ter analizira njeno delovanje v dveh različnih kontekstih: v obdobju nacistične Nemčije in v sodobnem digitalnem medijskem okolju. Namen naloge je analizirati temeljne propagandne mehanizme ter primerjati propagandne tehnike nacistične Nemčije s sodobnimi oblikami politične propagande. V teoretičnem delu naloga opredeli pojem propagande, predstavi njen razvoj in obravnava ključne teoretične modele, vlogo medijev ter psihološke in sociološke mehanizme njenega delovanja. V nadaljevanju predstavi propagando v nacistični Nemčiji s poudarkom na organizaciji propagandnega aparata, vlogi medijev ter simbolni in psihološki dimenziji propagande ter obravnava sodobne oblike politične propagande v digitalnem okolju, zlasti vlogo družbenih omrežij, algoritmov, personalizacije sporočil in pojavov dezinformacij. Empirični del temelji na primerjalni analizi propagandnih tehnik, zasnovani na analitičnih kategorijah, kot so organizacija in nadzor propagande, mediji in distribucijski kanali, retorične in diskurzivne tehnike, vizualna estetika in simbolika ter psihološki mehanizmi vplivanja, na podlagi katerih so analizirani izbrani primeri nacistične in sodobne propagande. Rezultati kažejo, da se temeljni propagandni mehanizmi niso bistveno spremenili, temveč so se prilagodili novim medijskim in tehnološkim razmeram. V obeh kontekstih prevladujejo poenostavljanje, emocionalizacija, konstrukcija sovražnika ter ponavljanje ključnih narativov. Ključna razlika je v načinu delovanja: nacistična propaganda je bila centralizirana, sodobna pa deluje razpršeno, personalizirano in pogosto prikrito preko digitalnih platform, kjer imajo pomembno vlogo algoritmi. Naloga zaključuje, da sodobna propaganda predstavlja transformacijo zgodovinskih praks.
Ključne besede: propaganda, nacistična propaganda, politična komunikacija, digitalni mediji, družbena omrežja, propagandne tehnike
Objavljeno v ReVIS: 28.05.2026; Ogledov: 260; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,35 MB) |
3. Transformacija medijske organizacije: primer Svet24Matej Kirn Starič, 2025, ni določena Opis: Magistrsko delo obravnava proces digitalne transformacije spletnega portala Svet24 ter analizira njen vpliv na uredniške, vsebinske, tehnološke in poslovne dimenzije delovanja medija. Tema je aktualna, saj se tudi slovenski mediji soočajo z nujnostjo prilagajanja hitrim tehnološkim spremembam in spremenjenim navadam občinstva. Namen raziskave je bil celovito dokumentirati prenovo portala, identificirati strateške razloge zanjo ter oceniti učinke sprememb.
Raziskava je bila zasnovana kot študija primera, ki je združevala kvalitativne in kvantitativne metode. Poleg analize internih dokumentov in podatkov o obiskanosti portala so bili izvedeni polstrukturirani intervjuji z odgovorno urednico, vodstvom projektne ekipe ter uredniki lokalnih redakcij. S triangulacijo podatkov je bilo mogoče preveriti skladnost ugotovitev in natančneje osvetliti posledice transformacije.
Glavne ugotovitve kažejo, da je prenova mediju omogočila tehnično posodobitev, integracijo uredniških procesov ter razvoj digitalne miselnosti v vsakdanjem delu. Portal je razširil vsebinsko ponudbo in prešel od izrazito tabloidne usmeritve k celostnemu informativnemu mediju. Transformacija je pozitivno vplivala na metrike obiskanosti portala, obenem pa so začeli krepiti temelje za prihodnji razvoj plačljivih vsebin. Kot izzivi ostajajo potreba po stalnem usposabljanju kadra, motivacija lokalnih novinarjev in postopna uvedba novih formatov, zlasti videa.
Raziskava ponuja praktične napotke za druge medijske organizacije, ki se lotevajo procesa digitalne transformacije, ter prispeva k akademskemu razumevanju procesov medijske integracije in konvergence vsebin v slovenskem prostoru. Primer portala Svet24 dokazuje, da uspešna digitalna prenova zahteva kombinacijo tehnološke nadgradnje, strateškega vodenja in spremembe uredniške kulture.
Ključne besede: digitalna transformacija, spletni mediji, uredniška kultura, medijska integracija, medijska konvergenca
Objavljeno v ReVIS: 01.10.2025; Ogledov: 1050; Prenosov: 13
Celotno besedilo (3,15 MB) |
4. VLOGA DIGITALNIH MEDIJEV PRI OBLIKOVANJU JAVNEGA MNENJA V KRIZNIH SITUACIJAHDarja Gazvoda, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu preučujemo vlogo digitalnih medijev pri oblikovanju javnega mnenja v kriznih situacijah. Namen magistrskega dela je analizirati rabo digitalnih medijev pri spremljanju družbeno relevantnih vsebin v Sloveniji, zaupanje vanje ter njihov vpliv na oblikovanje stališč. V prvem delu teoretično opredelimo ključne značilnosti digitalnih medijev, načine širjenja informacij ter vpliv algoritmične personalizacije, kar prispeva k pojavu dezinformacij, senzacionalističnega poročanja in manipulacije javnega mnenja. Ob tem predstavimo tudi pomen medijske pismenosti kot enega izmed ključnih orodij za zmanjševanje negativnih učinkov širjenja napačnih informacij.
Empirični del raziskave temelji na podatkih, zbranih s spletnim anketnim vprašalnikom med slovenskimi uporabniki digitalnih medijev (N = 207), katerih analiza je omogočila preučevanje povezav med demografskimi značilnostmi, uporabo digitalnih medijev ter zaznavanjem kriznih informacij. Analiza je pokazala, da starejši anketiranci pogosteje spremljajo informacije o kriznih dogodkih prek digitalnih medijev kot mlajši, kar pa je verjetno povezano predvsem s specifikami vzorca. Stopnja izobrazbe se ni izkazala kot statistično značilen dejavnik pri preverjanju verodostojnosti informacij ali zaupanju v digitalne medije. Prav tako ni bila potrjena povezava med pogostostjo uporabe digitalnih medijev in zaznavanjem dezinformacij, medtem ko je bila identificirana šibka pozitivna povezava med uporabo digitalnih medijev in zaznavanjem njihovega vpliva na oblikovanje stališč o družbeno pomembnih temah. Analiza razlik med spoloma ni razkrila statistično značilnih razlik v zaznavanju senzacionalizma.
Študija prispeva k razumevanju vloge digitalnih medijev pri oblikovanju javnega mnenja v kriznih razmerah ter nudi izhodišča za nadaljnje raziskave in razvoj smernic medijske pismenosti.
Ključne besede: digitalni mediji, javno mnenje, krizne situacije, dezinformacije, verodostojnost informacij
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2025; Ogledov: 1131; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,21 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. Analiza trenutne pozicije TV Celje na slovenskem trgu ter priložnosti za dvig njene prepoznavnosti s pomočjo družbenih omrežijNik Pfeifer, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena mreža TV postaj v Sloveniji, opisano je delovanje TV Celje in njenih načrtov v prihodnje, narejena je analiza teoretičnih virov o vrsti družbenih medijev in njihovega vpliva na oglaševanje na TV postajah. V empiričnem delu smo raziskali vpliv družbenih medijev na poslovno politiko delovanja TV postaj. Ugotavljamo, da imajo družbena omrežja pomemben vpliv na način, kako ljudje spremljajo medijske vsebine in da bi povečana prisotnost TV Celje na družbenih omrežjih zelo verjetno pozitivno vplivala na njeno gledanost. Ne moremo pa z veliko gotovostjo trditi, da bi se v primeru povečanja gledanosti televizije povečalo zanimanje za oglaševanje.
Ključne besede: TV Celje, družbeni mediji, oglaševanje, gledanost televizije
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2025; Ogledov: 1114; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,33 MB) |
9. Ubogi novinarji : zbirka pesmi, esejev, poročil, pisem, ---Srečo Zakrajšek, 2025, umetniško delo Opis: V svetu, kjer se novice zamenjajo hitreje kot vreme, se novinarji pogosto znajdejo v položaju, ki ga nihče ne opazi – razen takrat, ko jih napadejo. So prva linija obveščanja in zadnja tarča kritik. Pišejo v imenu javnosti, a redko kdo piše v njihovem imenu.
Zbirka »Ubogi novinarji« je poskus obrata pogleda. V njej govorijo tisti, ki običajno sprašujejo – in zdaj sami odgovarjajo. Pesmi, eseji, poročila in pisma, zbrane na teh straneh, niso le literarni izraz poklica, temveč pričevanje o pokončnosti, stiski, izgubi in uporu. Med vrsticami utripa izčrpanost in zavezanost, jeza in ponos, tišina in glas.
Ključne besede: pesmi, pisma, novinarji, mediji, svoboda izražanja, resnica, umetna inteligenca, ChatGPT
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2025; Ogledov: 1327; Prenosov: 12
Celotno besedilo (673,03 KB) |
10. |
