1. Alternativni načini reševanja sporov v primerjalnopravni perspektivi : magistrsko deloZala Puncer, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo celovito preučuje alternativne načine reševanja sporov (ARS) kot pomemben instrument sodobnega pravnega sistema ter analizira njihov zgodovinski razvoj, normativno ureditev in praktično implementacijo v različnih delih sveta. ARS, ki vključuje mediacijo, arbitražo in druge oblike izvensodnega reševanja sporov, predstavlja pomembno alternativo tradicionalnim sodnim postopkom. Raziskava se osredotoča na analizo temeljnih modelov ARS v različnih pravnih in kulturnih sistemih, s posebnim poudarkom na razlikah med razvitimi državami in državami v razvoju. V okviru primerjalne analize delo preučuje vpliv kulturnih, pravnih in ekonomskih dejavnikov na izbor ter uspešnost posameznih metod ARS po regijah, vključno z Evropo, Združenimi državami Amerike, Azijo, Afriko in Latinsko Ameriko. Posebna pozornost je namenjena vprašanju prilagajanja teh mehanizmov lokalnim potrebam in vrednotam, s ciljem zagotavljanja pravičnih in učinkovitih rešitev sporov. Delo vključuje tudi preglede ključnih arbitražnih institucij, ilustrativne prikaze izbranih arbitražnih praks ter tradicionalne oblike reševanja sporov v različnih pravnih in kulturnih okoljih na globalni ravni, hkrati pa se dopolnjuje z obravnavo spletnega reševanja sporov (ODR), sodobnih interdisciplinarnih pristopov, primerjalnih raziskovalnih izsledkov, prispevka mednarodnih organizacij pri oblikovanju normativnih okvirov ter prihodnjem razvoju in digitalizaciji metod alternativnega reševanja sporov.
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, mediacija, arbitraža, mednarodno pravo, kulturni dejavniki, globalna primerjava, pravosodni sistemi, primerjalna analiza, arbitražne institucije
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 104; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,32 MB) |
2. Odgovornost mednarodnih organizacij za kršitve mednarodnega prava : magistrsko deloUla Marić, 2025, magistrsko delo Opis: V sodobnem svetu imajo mednarodne organizacije pri oblikovanju in uresničevanju mednarodnega prava vse pomembnejšo vlogo, s svojim obstojem pa zagotavljajo tudi varnost, razvoj in spoštovanje človekovih pravic. Glede na njihovo pomembno funkcijo v mednarodnem pravu in naraščajočo dejavnostjo narašča tudi potreba po jasnih pravilih glede njihove odgovornosti. Magistrsko delo obravnava vprašanje odgovornosti mednarodnih organizacij za kršitve mednarodnega prava. Delo je osredotočeno na pravno naravo njihove subjektivitete in primere, v katerih mednarodne organizacije postanejo odgovorne za mednarodna protipravna dejanja. V uvodnem delu so predstavljeni zgodovinski razvoj, tipologije mednarodnih organizacij in njihov pravni položaj v mednarodnem pravu. V najpomembnejšem osrednjem delu sta predstavljena delo Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo in analiza Osnutka členov o odgovornosti mednarodnih organizacij. V tem delu je obravnavana tudi odgovornost držav, saj je poseben poudarek namenjen vprašanju razmerja med mednarodnimi organizacijami in državami članicami ter problematiko skupne odgovornosti. V zadnjem delu so za lažje razumevanje teoretičnega dela predstavljeni primeri iz sodne prakse, iz katerih je razvidno, da kljub postavljenim pravilom še vedno obstajajo pravne praznine in neenotna praksa glede uresničevanja odgovornosti mednarodnih organizacij. Skozi predstavitev obravnavanega problema in ugotovitve v magistrskem delu želimo predlagati, da bi bilo treba okrepiti normativni okvir in zagotoviti večjo pravno varnost ter odgovornost mednarodnih organizacij za ravnanja, ki vplivajo na posameznike in druge subjekte, ki nastopajo v mednarodnem pravu. Pri tem je bistvenega pomena, da se odgovornost mednarodnih organizacij ne razume zgolj kot abstrakten pravni koncept. Pomembno je, da se odgovornost razume kot dejanska zaveza spoštovanja temeljnih načel mednarodnega prava, saj se le s tem lahko zagotovita verodostojnost in legitimnost mednarodnih organizacij, ki so eden izmed bistvenih akterjev v sodobnem mednarodnem pravnem redu.
Ključne besede: mednarodne organizacije, kršitev mednarodnega prava, odgovornost, Komisija Združenih narodov za mednarodno pravo, Osnutek členov o odgovornosti mednarodnih organizacij
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 92; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,01 MB) |
3. Zloraba referenduma v povezavi z rusko agresijo nad Ukrajino : magistrsko deloKristian Ukmar, 2025, magistrsko delo Opis: V svojem magistrskem delu sem raziskoval zlorabo referenduma kot pravnega in političnega mehanizma v kontekstu ruske agresije na Ukrajino. Referendum kot izraz volje ljudstva ima pomembno vlogo v demokratičnih sistemih, vendar pa je v zadnjem desetletju vse pogosteje zlorabljen za dosego političnih ciljev, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom. Ruska praksa organiziranja t. i. referendumov na zasedenih ukrajinskih ozemljih predstavlja enega najizrazitejših primerov tovrstne zlorabe, kar odpira pomembna vprašanja glede njegove legitimnosti in pravnih posledic. V raziskavi sem uporabil kombinacijo zgodovinsko-pravne, primerjalnopravne in analitične metode, s katerimi sem preučeval teoretične osnove referenduma, njegovo pravno naravo in vlogo v sodobnem mednarodnem pravu. Osredotočil sem se tudi na mednarodne standarde za izvedbo referendumov ter primerjal primere zlorabe na primeru Ukrajine z drugimi precedensi, kot sta Kosovo in Katalonija. Namen raziskave je bil celovito analizirati nezakonite referendume, ki jih je organizirala Ruska federacija na začasno okupiranih ukrajinskih ozemljih, in preveriti njihovo skladnost z mednarodnimi pravnimi normami. Ugotovil sem, da ti referendumi niso izpolnjevali osnovnih pogojev legitimnosti – potekali so pod vojaško okupacijo, brez demokratičnega nadzora in ob sistematičnih kršitvah volilnih standardov. Posledično mednarodna skupnost teh rezultatov ne priznava, kar potrjuje njihovo pravno ničnost. Ugotovil sem tudi, da gre pri tem za zavestno manipulacijo s pravico do samoodločbe v nasprotju z načelom ozemeljske celovitosti. Izvirnost mojega dela je v tem, da sem obravnaval zlorabo referenduma kot sistemski pojav, ki ima daljnosežne posledice za stabilnost mednarodnega pravnega reda. Menim, da je treba okrepiti pravne mehanizme, ki bi preprečevali tovrstne zlorabe, in izboljšati mednarodne odzivne mehanizme, vključno s sankcijami. Moje ugotovitve so lahko uporabne pri oblikovanju zakonodaje za zaščito državne suverenosti, pri mednarodnih pravnih presojah in v izobraževalne namene. Omejitev raziskave predstavljajo predvsem politične okoliščine in nezmožnost neposredne pravne intervencije mednarodne skupnosti, kar kaže na potrebo po reformi obstoječih varnostnih struktur.
Ključne besede: referendum, plebiscit, Ukrajina, vojna, Rusija, mednarodno pravo, politika
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 105; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,54 MB) |
4. Primerjalnopravna analiza legalizacije konoplje : mednarodna študijaFilip Benjamin Korošec, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo analizira pravne modele regulacije konoplje z vidika mednarodnega, evropskega in nacionalnega prava. Teoretični del vključuje pregled značilnosti konoplje, njeno medicinsko in rekreativno uporabo ter zgodovinski razvoj njenega pravnega statusa. Obravnavane so ključne mednarodne konvencije in evropski pravni akti, ki določajo minimalne standarde za regulacijo drog. Poglobljeno so predstavljeni zakonodajni modeli sedmih evropskih držav (Nemčija, Malta, Luksemburg, Nizozemska, Španija, Portugalska, in Slovenija), kar omogoča izvedbo natančne primerjalnopravne analize. Raziskava temelji na zgodovinski, analitični, primerjalnopravni, normativni metodi in metodi sinteze. Rezultati potrjujejo, da mednarodni pravni okvirji znatno omejujejo avtonomno ureditev konoplje na nacionalni ravni. Kljub temu so nekatere države, kot so Nemčija, Malta in Luksemburg, uspešno uskladile svoje zakonodaje z mednarodnimi zahtevami. Primerjalnopravna analiza razkriva ključne razlike in podobnosti med pravnimi modeli legalizacije, dekriminalizacije, kazenskega pregona in regulacije medicinske konoplje, zlasti glede dostopnosti, predpisovanja in gojenja. Posebna pozornost je namenjena razlikam med zakonskimi določbami (de iure) in njihovo izvedbo v praksi (de facto), kar je ključno za oceno učinkovitosti regulacije. Na podlagi ugotovitev so oblikovane smernice za reformo slovenske zakonodaje, ki vključujejo celovito regulacijo medicinske uporabe, postopno dekriminalizacijo ter nadzorovano legalizacijo rekreativne uporabe. Raziskava ponuja zakonodajalcem uporabne in prilagodljive predloge, skladne z mednarodnimi in evropskimi pravnimi standardi, hkrati pa upošteva slovenske nacionalne potrebe. Z vidika pravne znanosti raziskava pomembno prispeva k razumevanju pravnih in družbenih izzivov regulacije ter ponuja trdno podlago za nadaljnje zakonodajne reforme.
Ključne besede: regulacija konoplje, legalizacija, dekriminalizacija, medicinska konoplja, mednarodno pravo, evropski pravni okvir, primerjalnopravna analiza, reforma zakonodaje
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 363; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,98 MB) |
5. The conundrum of the Piran Bay : Slovenia v. Croatia - the case of maritime delimitationMatej Avbelj, Jernej Letnar Černič, 2007, izvirni znanstveni članek Opis: Drawing borders between countries has historically been a very demanding task, often underpinned by deeply-rooted emotions that suppress the argumentative dialogue and reasoning and in too many cases has led to long-term general deterioration of relationships which may devolve into war. As the title suggests, the focal point of this paper will be a legal assessment or a legal prediction of the outcome of the maritime border delimitation dispute between Slovenia and Croatia in the northernmost part of the Adriatic Sea, namely in the Piran Bay. The paper will be structured into four parts. In the first part the authors will present the factual context of the dispute, followed by a presentation of the legal arguments that both countries have laid on the table so far. In the third hermeneutical part, these legal arguments will be applied to the factual context assessed in light of valid international law and especially the existing jurisprudence on international juridical and non-juridical bodies, including the practice of other states in similar cases. In the last part the authors will predict the outcome of the case as if they were the arbitrators or the judges of a tribunal to whom the dispute between Slovenia and Croatia will most likely eventually be referred to.
Ključne besede: arbitraža, mednarodno pravo, morske meje, pomorsko pravo, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno v ReVIS: 24.06.2025; Ogledov: 566; Prenosov: 1
Celotno besedilo (761,73 KB) |
6. Dvig gladine morja zaradi podnebnih sprememb in mednarodno pravo : magistrsko deloMaja Matičič, 2025, magistrsko delo Opis: Dvig gladine morja, ki je sicer naravni pojav, se je zaradi vpliva podnebnih sprememb v zadnjih desetletjih močno pospešil. Ta proces predstavlja resno grožnjo predvsem nizko ležečim državam, ki jim grozi izguba kopnega, kar odpira vprašanja glede morskih meja, državnosti in človekovih pravic prebivalcev teh območij. Čeprav mnoge države šele začenjajo resno obravnavati posledice dvigovanja morske gladine, so tiste, ki so najbolj izpostavljene, že začele razvijati strategije za soočanje s tem izzivom, zlasti pacifiške otoške države in nizko ležeči obalni predeli. Obstajata dva osnovna pristopa k zaščiti pravic pred posledicami tega pojava. Prvi se osredotoča na fizične ukrepe, kot so gradnja umetnih otokov, morskih zidov in pregrad, a so takšni ukrepi finančno zelo zahtevni in kratkoročno učinkoviti. Drugi pristop temelji na uporabi mednarodnega prava za zaščito pravic ogroženih držav, bodisi z razvojem mednarodnega običajnega prava bodisi s sprejetjem novih pravnih aktov. Zamisel o oblikovanju novih pravil mednarodnega prava, ki bi reševalo težave, povezane z dvigom gladine morja, pridobiva vse več pozornosti. Pri tem bo ključna podpora in sodelovanje celotne mednarodne skupnosti, da se najdejo rešitve na glavna vprašanja, kot so, ali bodo morale države zaradi spremembe obalnih meja proti notranjosti države, preračunati in zamakniti tudi svoje meje teritorialnega morja in izključne ekonomske cone? Ali bodo države prenehale obstajati, če bo njihovo ozemlje v celoti pod vodo in posledično nenaseljivo? Kdo in kako bo pomagal ljudem, ki bodo razseljeni in oškodovani zaradi dviga gladine morja? To so le nekatera ključna vprašanja, ki se postavljajo ob soočanju z neizogibnimi posledicami dvigovanja morske gladine. Ker je problematika izjemno resna in napreduje hitro, je nujno, da se čim prej najdejo učinkovite in trajne rešitve.
Ključne besede: dvig gladine morja, podnebne spremembe, mednarodno pravo, morsko pravo, državnost, človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 778; Prenosov: 30
Celotno besedilo (9,33 MB) |
7. Vpliv človekovih pravic na mednarodno zasebno pravoEneja Drobež, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Zaradi vedno večje mobilnosti prebivalcev Republike Slovenije je tudi mednarodno zasebno pravo za posameznika vedno pomembnejše pravno področje. Pri tem se zastavlja vprašanje, koliko na oblikovanje pravnih pravil s področja mednarodnega zasebnega prava vplivajo človekove pravice, ki jih določata Ustava Republike Slovenije in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. V članku sta analizirani ustaljena ustavnosodna presoja slovenskega Ustavnega sodišča, ki obravnava vprašanja mednarodnega zasebnega prava ter z njo vsebinsko povezane sodbe Sodišča Evropske unije. Članek obravnava tudi vprašanje razmerja med obema institucijama, ki opravljata nadzor nad spoštovanjem človekovih pravic. Članek ugotavlja, da obstaja ustavnosodna presoja predvsem v zvezi z instituti pridržka javnega reda, vročanja, začasnega zastopnika, bivališča in roka za vložitev pravnega sredstva pri mednarodnem vročanju. Ni pa še odločitev Ustavnega sodišča v zvezi z instituti s področja kolizijskega prava. Ugotovitve v članku bodo v pomoč sodnikom pri razreševanju vprašanj mednarodnega zasebnega prava, odvetnikom pri pripravi na sodne postopke ter pravni znanosti pri nadaljnjem razvoju navedenega pravnega področja.
Ključne besede: mednarodno zasebno pravo, človekove pravice, pravo EU, temeljne pravice, priznanje tujih sodnih odločb, mednarodna pristojnost
Objavljeno v ReVIS: 24.03.2025; Ogledov: 806; Prenosov: 7
Celotno besedilo (150,10 KB) |
8. Sankcije Evropske unije v primeru ukrajinsko-ruske vojne 2022–2024 : magistrsko deloKarin Kirn, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu bo predstavljen že več let trajajoč konflikt med Ukrajino in Rusijo, ki je 24. februarja 2022 prerasel v vojno. Po agresiji nad Ukrajino je Evropska unija uvedla sankcije proti Rusiji, ki so postale pomemben dejavnik v mednarodnih odnosih. Dogajanje v Ukrajini in Rusiji je aktualna tematika, zato je namen magistrskega dela boljše razumevanje ter analiza sankcij Evropske unije proti Rusiji. Osredotočenost se nanaša na učinke in vpliv sankcij na doseganje ciljev ter odnosov med Evropsko unijo in Rusijo ter geopolitično stabilnostjo v regiji. Namen magistrske naloge je med drugim razjasniti pomen in vlogo sankcij kot instrumenta zunanje politike ter oceniti učinkovi-tost sankcij pri doseganju njihovega cilja. Cilj raziskave je razumeti učinkovitost sankcij proti Rusiji v obdobju od leta 2022 do leta 2024, analizirati preteklo zgodovinsko doga-janje v Rusiji in Ukrajini in preučiti vrste, oblike sankcij ter oceniti njihovo učinkovitost. Pričakuje se, da se bo z vpogledom in analizo učinkovitosti sankcij globje spoznalo, ali so sankcije dosegle svoje učinke in cilje, ter kako so oblikovale dinamiko vojne. Na podlagi teh ugotovitev bo lažje razumeti sankcije kot instrumenta zunanje politike.
Ključne besede: Sankcije Evropske unije, ukrajinsko-ruska vojna, mednarodno pravo, zunanja politika, ekonomske sankcije
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 767; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,18 MB) |
9. Mednarodnopravni status nepriznanih držav in ureditev človekovih pravic v nepriznanih državah : magistrsko deloEva Lukančič, 2024, magistrsko delo Opis: Država mora, da bi postala mednarodno priznana, izpolnjevati kriterije, kateri so določeni v 1. členu Konvencije iz Montevidea. Država kot subjekt mednarodnega prava mora imeti stalno prebivalstvo, definirano ozemlje, vlado in sposobnost sodelovanja z drugimi državami. Ti kriteriji so v pomoč pri presoji, če neka skupnost, ki trdi, da ima naravo države, sploh ustreza kriterijem mednarodnega prava za nastanek države. Določene entitete ne izpolnjujejo vseh kriterijev, zato so mednarodno nepriznane, se ne vključujejo v mednarodne odnose in ne sodelujejo z mednarodnimi organizacijami. V mednarodni skupnosti je potrebno upoštevati tudi druge kriterije kot so želja entitete po priznanju, nastanek entitete brez kršenja mednarodnega prava, spoštovanje človekovih pravic in priznanje s strani drugih držav. Ker nepriznana država nima dejanske fizične moči, ne more zagotoviti učinkovitih sredstev za zagotavljanje človekovih pravic, kar predstavlja veliko težavo, saj se s tem stopnjuje kriminal, nasilje, korupcija, pomanjkanje dobrin. Nepriznanim državam primanjkuje suverenosti, to posledično pripelje do kršenja človekovih pravic. V magistrskem delu so z opisno metodo obravnavane nepriznane države in ureditev človekovih pravic v le - teh. S pravno analizo so predstavljene in ugotovljene temeljne razlike med priznanimi in nepriznanimi državami in kako se mednarodna skupnost sooča s težavami nepriznanih držav. Namen je opredeliti, v čem se torej ločijo nepriznane države od priznanih držav, v čem se loči njihov status v mednarodni skupnosti in zakaj nepriznane države bolj kršijo človekove pravice. Pojav nepriznanih držav je v družbi vse bolj razširjen. Nepriznane države so zelo odvisne od svoje države pokroviteljice in nevladnih organizacij in ne morejo sodelovati v mednarodni skupnosti, kar dokazuje, kako pomembna je neodvisnost in zunanja suverenost države, da se lahko vključuje v mednarodne odnose. Zaradi slabe ureditve nepriznanih držav tam trpijo človekove pravice, saj državljanom onemogočajo ustrezen življenjski standard.
Ključne besede: mednarodno pravo, človekove pravice, priznanje države, nepriznane države, nastanek države, država
Objavljeno v ReVIS: 20.05.2024; Ogledov: 1304; Prenosov: 33
Celotno besedilo (994,53 KB) |
10. Varstvo pravice do življenja v mednarodnem pravu : diplomsko deloPia Krizmanič, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja varstvo pravice do življenja v mednarodnem pravu. Varstvo pravice do življenja je temeljno načelo v mednarodnem pravu, ki varuje vsako osebo pred neupravičenim odvzemom njenega življenja. Pravica do življenja je absolutna pravica, ki jo morajo spoštovati posamezniki in države. Velikokrat pa se srečujemo s kršenjem te pravice z dejanji, kot so smrtna obsodba, mučenje, ne-samovoljni odvzem življenja, diskriminacija, terorizem. Mednarodno pravo igra ključno vlogo pri varovanju in spoštovanju pravice do življenja na mednarodni ravni. Ta pravica je ena izmed temeljnih človekovih pravic in je priznana v številnih mednarodnih dokumentih, kot npr. Univerzalna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter drugi regionalni in mednarodni instrumenti. Prav tako mednarodno pravo spodbuja države, da sprejmejo ustrezen pravni okvir v svoji nacionalni zakonodaji za zaščito pravice do življenja. Uveljavlja odgovornost držav za kršitve pravice do življenja, bodisi neposredno bodisi zaradi neukrepanja. Države so odgovorne za preiskavo, preganjanje in kaznovanje tistih, ki kršijo to pravico, ter za zagotovitev dostopa do sodnega varstva žrtvam. Skupaj prispevajo ti elementi mednarodnega prava k ustvarjanju okolja, kjer se pravica do življenja spoštuje in varuje ter kjer so kršitve te pravice učinkovito obravnavane in preprečene.
Ključne besede: pravica do življenja, mednarodno pravo, varstvo pravice, splošna deklaracija človekovih pravic, evropska konvencija o varstvu človekovih pravic
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 5969; Prenosov: 35
Celotno besedilo (417,77 KB) |
