1. Vloga sodne prakse pri oblikovanju mednarodni[h] okoljskih standardov : magistrsko deloKatja Hančič Mlinarić, 2026, magistrsko delo Opis: Podnebne spremembe predstavljajo enega največjih globalnih izzivov sodobnega časa, pri čemer se vloga prava pri njihovem obvladovanju vse bolj krepi. Tradicionalno so bili podnebni ukrepi v veliki meri rezultat političnih dogovorov in mednarodnih pogajanj, v zadnjih letih pa vse bolj pomembno vlogo pri oblikovanju pravnih standardov na tem področju prevzemajo tudi sodišča. Namen raziskave je preučiti, kako aktualna sodna praksa prispeva k razvoju mednarodnih okoljskih standardov ter kakšen vpliv imajo podnebni sodni postopki na razumevanje odgovornosti držav in mednarodnih korporacij v kontekstu podnebnih sprememb. Raziskava temelji na normativni analizi pravnih virov, ki vključuje analizo primarnih pravnih virov, mednarodnih pravnih dokumentov, relevantne znanstvene literature ter sodne prakse. V analitičnem delu so bili podrobneje obravnavani trije izbrani sodni primeri, ki ponazarjajo različne pravne pristope k vprašanju podnebne odgovornosti. Analiza se osredotoča na razlago temeljnih načel mednarodnega okoljskega prava, povezavo med podnebnimi spremembami in človekovimi pravicami ter na razvoj standardov dolžne skrbnosti in preprečevanja okoljske škode. Rezultati raziskave kažejo, da sodna praksa pomembno prispeva k razvoju mednarodnih okoljskih standardov. Sodišča z razlago obstoječih pravnih pravil krepijo pomen znanstvenih dognanj pri presoji podnebnih ukrepov, utrjujejo mednarodno pravna načela in vse bolj povezujejo varstvo okolja z varstvom temeljnih človekovih pravic. Ob tem se kaže tudi širitev procesne upravičenosti in večja vloga civilne družbe pri uveljavljanju podnebne odgovornosti. Raziskava ugotavlja, da sodni postopki ne ustvarjajo novega prava v klasičnem pomenu, temveč pomembno prispevajo k razjasnjevanju in utrjevanju obstoječih pravnih obveznosti držav in drugih akterjev. Njihov vpliv se kaže postopno, skozi razvoj sodne prakse, zakonodajne spremembe in krepitev mednarodnega sodelovanja. Sodna praksa tako postaja vse bolj pomemben dejavnik pri oblikovanju pravnega odziva na podnebne spremembe ter hkrati prispeva k razvoju sodobne okoljske diplomacije, kar lahko pomembno vpliva tudi na nadaljnji razvoj pravnega okvira varstva okolja in podnebnih politik v Sloveniji.
Ključne besede: mednarodno okoljsko pravo, načela mednarodnega okoljskega prava, podnebne spremembe, sodna praksa, okoljska diplomacija, človekove pravice, mednarodni okoljski standardi, podnebna odgovornost, dolžna skrbnost
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2026; Ogledov: 67; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,27 MB) |
2. Kriza na Bližnjem vzhodu : pravno, humanitarno in politično vprašanje izraelsko-palestinskega konflikta v 21. stoletjuAlmedina Sinanović, 2026, diplomsko delo Opis: Izraelsko-palestinski konflikt je dolgotrajna politična, humanitarna in zgodovinska kriza. Čeprav se dogaja le na območju Palestine in Izraela, ta problem vpliva na celoten svet. Zaradi nerešenega problema tj. vprašanja ozemlja držav že od druge svetovne vojne prihaja do pravnopolitičnih nestabilnosti med drugimi državami. Glavni problem je predvsem izvajanje vojaških operaciji, ki bi jih bilo možno opredeliti kot kršitve mednarodnega humanitarnega prava (zlasti glede zaščite civilistov). Posebno vprašljiva so ravnanja med vojaškimi cilji in civilnim prebivalstvom, saj vzbujajo dvom o načelu sorazmernosti. Zahodni breg, Vzhodni Jeruzalem in Gaza so ozemlja, ki jih je Izrael zasedel med vojno leta 1967. Izraelska prisotnost na Zahodnem bregu, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, velja po mednarodnem pravu za vojaško okupacijo. Mednarodne institucije so sprejele več stališč in ukrepov glede konflikta. Med najpomembnejšimi je svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča iz leta 2004, ki je razglasilo gradnjo izraelskega zidu na okupiranem ozemlju za kršitev mednarodnega prava, saj posega v življenje palestinskih civilistov in zaradi tega nastaja aneksija. V osrednjem delu so predstavljeni trenutni dogodki, ki pričajo o vprašljivem načinu reševanja spora. Bistveni pomen dela je prikazati, zakaj obstajajo domneve o najhujših zločinih in na kakšen način se le-te kažejo. Kljub obširni mednarodnopravni regulativi in številnim političnim pobudam trajna rešitev ostaja neuresničena predvsem zaradi neenotnosti mednarodne skupnosti in nepopustljivih nacionalnih interesov obeh strani.
Ključne besede: Izrael, Palestina, Hamas, genocid, rimski statut, mednarodno pravo, človekove pravice, mednarodne organizacije, mednarodno kazensko sodišče, okupacija
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2026; Ogledov: 146; Prenosov: 6
Celotno besedilo (707,86 KB) |
3. Genocid v Ukrajini? : diplomsko deloPolona Peroša, 2026, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Genocid v Ukrajini obravnava ključno pravno vprašanje, ali vojaška agresija in ravnanja Ruske federacije v sedanjem oboroženem konfliktu v Ukrajini izpolnjujejo pogoje za kvalifikacijo genocida po mednarodnem pravu, predvsem po Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948. Delo se osredotoča na analizo bistvenih elementov genocida, med katerimi je odločilen obstoj posebnega namena (dolus specialis), saj prav ta določa razliko med genocidom in drugimi hudimi zločini, kot sta zločin proti človečnosti ali vojni zločin. Raziskava vključuje pregled sodne prakse Meddržavnega sodišča (ICJ), Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) in ad hoc tribunalov za nekdanjo Jugoslavijo in Ruando, pri čemer se podrobno preučuje, kako so ta sodišča razlagala pojem genocida in katere dokazne standarde so postavila za ugotovitev posebnega namena. V tem okviru naloga analizira aktualne dogodke v Ukrajini, vključno z množičnimi uboji civilistov, prisilnimi deportacijami, napadi na kulturno identiteto ter sistematičnim uničevanjem osnovnih pogojev za življenje ukrajinskega naroda. Posebna pozornost je namenjena vprašanju, ali ti dogodki predstavljajo kazniva dejanja genocida ali pa jih je mogoče subsumirati zgolj pod druge oblike mednarodnih zločinov. Poleg tega se obravnavajo odzivi mednarodnih organizacij, kot so OZN, OVSE, Svet Evrope in Evropska unija, ter njihova pravna stališča glede obstoja genocida. Delo upošteva tudi slovensko zakonodajo in njen odnos do mednarodnih obveznosti, pri čemer se zastavlja vprašanje, kakšno vlogo imajo nacionalni pravosodni organi pri pregonu genocida, storjenega zunaj slovenskega ozemlja. V zaključku naloga poudarja pomen učinkovitega pravnega odziva mednarodne skupnosti in opozarja na nevarnost pravne praznine, če bi dejanja v Ukrajini ostala nekvalificirana kot genocid, kljub temu da kažejo številne znake tega najhujšega mednarodnega zločina. Namen dela je tako prispevati k jasnejšemu razumevanju, ali se genocid v Ukrajini dogaja danes, ter ponuditi pravne argumente za nujnost preventivnega in represivnega ukrepanja na globalni ravni.
Ključne besede: genocid, Ukrajina, Rusija, mednarodno pravo, dolus specialis, Konvencija o genocidu, vojna agresija
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 371; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,45 MB) |
4. |
5. Indijsko-pakistanski konflikt glede Kašmirja v luči mednarodnega prava : magistrsko deloMarko Pegan, 2025, magistrsko delo Opis: magistrskem delu je obravnavan eden izmed najdaljših mednarodnih sporov, konflikt med Indijo in Pakistanom o ozemlju Kašmir. Spor se je začel ob dekolonizaciji Britanske Indije leta 1947 in vse do danes ostaja nerešen kljub številnim poskusom bilateralnega in multilateralnega reševanja. Osrednje raziskovalno vprašanje dela je mednarodnopravni status Kašmirja ter pravne obveznosti obeh drţav in mednarodne skupnosti v zvezi z uresničevanjem pravice do samoodločbe prebivalstva, spoštovanjem načela suverenosti, teritorialne celovitosti in prepovedi uporabe sile. V delu je zato po kratkem zgodovinskem uvodu in predstavitvi dejanskega stanja pozornost namenjena mednarodnopravnemu aspektu Kašmirja, ki zajema obravnavo nekaterih temeljnih mednarodnih hudodelstev, relevantne mednarodne sporazume in sodno prakso, ki so pomembni v navezavi na to problematiko. Med pisanjem dela sem si zastavil tudi tri hipoteze, na katere sem odgovore poiskal z uporabo razlagalnih metod. V sklepnih poglavjih sem iskal smernice za rešitev spora, potrdil ali ovrgel zastavljene hipoteze ter delo zaključil z opredelitvijo do nekaterih temeljnih problemov mednarodnega prava, ki lahko vplivajo na iskanje pravične rešitve. Delo prispeva k boljšemu razumevanju pravnih vidikov konflikta ter omogoča oceno, v kolikšni meri lahko mednarodno pravo še vedno ponudi okvir za njegovo pravično in trajno rešitev.
Ključne besede: Kašmir, Indija, Pakistan, mednarodno pravo, pravica narodov do samoodločbe, agresija, vojni zločini, zločini zoper človečnost
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 376; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,26 MB) |
6. Alternativni načini reševanja sporov v primerjalnopravni perspektivi : magistrsko deloZala Puncer, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo celovito preučuje alternativne načine reševanja sporov (ARS) kot pomemben instrument sodobnega pravnega sistema ter analizira njihov zgodovinski razvoj, normativno ureditev in praktično implementacijo v različnih delih sveta. ARS, ki vključuje mediacijo, arbitražo in druge oblike izvensodnega reševanja sporov, predstavlja pomembno alternativo tradicionalnim sodnim postopkom. Raziskava se osredotoča na analizo temeljnih modelov ARS v različnih pravnih in kulturnih sistemih, s posebnim poudarkom na razlikah med razvitimi državami in državami v razvoju. V okviru primerjalne analize delo preučuje vpliv kulturnih, pravnih in ekonomskih dejavnikov na izbor ter uspešnost posameznih metod ARS po regijah, vključno z Evropo, Združenimi državami Amerike, Azijo, Afriko in Latinsko Ameriko. Posebna pozornost je namenjena vprašanju prilagajanja teh mehanizmov lokalnim potrebam in vrednotam, s ciljem zagotavljanja pravičnih in učinkovitih rešitev sporov. Delo vključuje tudi preglede ključnih arbitražnih institucij, ilustrativne prikaze izbranih arbitražnih praks ter tradicionalne oblike reševanja sporov v različnih pravnih in kulturnih okoljih na globalni ravni, hkrati pa se dopolnjuje z obravnavo spletnega reševanja sporov (ODR), sodobnih interdisciplinarnih pristopov, primerjalnih raziskovalnih izsledkov, prispevka mednarodnih organizacij pri oblikovanju normativnih okvirov ter prihodnjem razvoju in digitalizaciji metod alternativnega reševanja sporov.
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, mediacija, arbitraža, mednarodno pravo, kulturni dejavniki, globalna primerjava, pravosodni sistemi, primerjalna analiza, arbitražne institucije
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 1724; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,32 MB) |
7. Odgovornost mednarodnih organizacij za kršitve mednarodnega prava : magistrsko deloUla Marić, 2025, magistrsko delo Opis: V sodobnem svetu imajo mednarodne organizacije pri oblikovanju in uresničevanju mednarodnega prava vse pomembnejšo vlogo, s svojim obstojem pa zagotavljajo tudi varnost, razvoj in spoštovanje človekovih pravic. Glede na njihovo pomembno funkcijo v mednarodnem pravu in naraščajočo dejavnostjo narašča tudi potreba po jasnih pravilih glede njihove odgovornosti. Magistrsko delo obravnava vprašanje odgovornosti mednarodnih organizacij za kršitve mednarodnega prava. Delo je osredotočeno na pravno naravo njihove subjektivitete in primere, v katerih mednarodne organizacije postanejo odgovorne za mednarodna protipravna dejanja. V uvodnem delu so predstavljeni zgodovinski razvoj, tipologije mednarodnih organizacij in njihov pravni položaj v mednarodnem pravu. V najpomembnejšem osrednjem delu sta predstavljena delo Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo in analiza Osnutka členov o odgovornosti mednarodnih organizacij. V tem delu je obravnavana tudi odgovornost držav, saj je poseben poudarek namenjen vprašanju razmerja med mednarodnimi organizacijami in državami članicami ter problematiko skupne odgovornosti. V zadnjem delu so za lažje razumevanje teoretičnega dela predstavljeni primeri iz sodne prakse, iz katerih je razvidno, da kljub postavljenim pravilom še vedno obstajajo pravne praznine in neenotna praksa glede uresničevanja odgovornosti mednarodnih organizacij. Skozi predstavitev obravnavanega problema in ugotovitve v magistrskem delu želimo predlagati, da bi bilo treba okrepiti normativni okvir in zagotoviti večjo pravno varnost ter odgovornost mednarodnih organizacij za ravnanja, ki vplivajo na posameznike in druge subjekte, ki nastopajo v mednarodnem pravu. Pri tem je bistvenega pomena, da se odgovornost mednarodnih organizacij ne razume zgolj kot abstrakten pravni koncept. Pomembno je, da se odgovornost razume kot dejanska zaveza spoštovanja temeljnih načel mednarodnega prava, saj se le s tem lahko zagotovita verodostojnost in legitimnost mednarodnih organizacij, ki so eden izmed bistvenih akterjev v sodobnem mednarodnem pravnem redu.
Ključne besede: mednarodne organizacije, kršitev mednarodnega prava, odgovornost, Komisija Združenih narodov za mednarodno pravo, Osnutek členov o odgovornosti mednarodnih organizacij
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 966; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,01 MB) |
8. Zloraba referenduma v povezavi z rusko agresijo nad Ukrajino : magistrsko deloKristian Ukmar, 2025, magistrsko delo Opis: V svojem magistrskem delu sem raziskoval zlorabo referenduma kot pravnega in političnega mehanizma v kontekstu ruske agresije na Ukrajino. Referendum kot izraz volje ljudstva ima pomembno vlogo v demokratičnih sistemih, vendar pa je v zadnjem desetletju vse pogosteje zlorabljen za dosego političnih ciljev, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom. Ruska praksa organiziranja t. i. referendumov na zasedenih ukrajinskih ozemljih predstavlja enega najizrazitejših primerov tovrstne zlorabe, kar odpira pomembna vprašanja glede njegove legitimnosti in pravnih posledic. V raziskavi sem uporabil kombinacijo zgodovinsko-pravne, primerjalnopravne in analitične metode, s katerimi sem preučeval teoretične osnove referenduma, njegovo pravno naravo in vlogo v sodobnem mednarodnem pravu. Osredotočil sem se tudi na mednarodne standarde za izvedbo referendumov ter primerjal primere zlorabe na primeru Ukrajine z drugimi precedensi, kot sta Kosovo in Katalonija. Namen raziskave je bil celovito analizirati nezakonite referendume, ki jih je organizirala Ruska federacija na začasno okupiranih ukrajinskih ozemljih, in preveriti njihovo skladnost z mednarodnimi pravnimi normami. Ugotovil sem, da ti referendumi niso izpolnjevali osnovnih pogojev legitimnosti – potekali so pod vojaško okupacijo, brez demokratičnega nadzora in ob sistematičnih kršitvah volilnih standardov. Posledično mednarodna skupnost teh rezultatov ne priznava, kar potrjuje njihovo pravno ničnost. Ugotovil sem tudi, da gre pri tem za zavestno manipulacijo s pravico do samoodločbe v nasprotju z načelom ozemeljske celovitosti. Izvirnost mojega dela je v tem, da sem obravnaval zlorabo referenduma kot sistemski pojav, ki ima daljnosežne posledice za stabilnost mednarodnega pravnega reda. Menim, da je treba okrepiti pravne mehanizme, ki bi preprečevali tovrstne zlorabe, in izboljšati mednarodne odzivne mehanizme, vključno s sankcijami. Moje ugotovitve so lahko uporabne pri oblikovanju zakonodaje za zaščito državne suverenosti, pri mednarodnih pravnih presojah in v izobraževalne namene. Omejitev raziskave predstavljajo predvsem politične okoliščine in nezmožnost neposredne pravne intervencije mednarodne skupnosti, kar kaže na potrebo po reformi obstoječih varnostnih struktur.
Ključne besede: referendum, plebiscit, Ukrajina, vojna, Rusija, mednarodno pravo, politika
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 1461; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,54 MB) |
9. Primerjalnopravna analiza legalizacije konoplje : mednarodna študijaFilip Benjamin Korošec, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo analizira pravne modele regulacije konoplje z vidika mednarodnega, evropskega in nacionalnega prava. Teoretični del vključuje pregled značilnosti konoplje, njeno medicinsko in rekreativno uporabo ter zgodovinski razvoj njenega pravnega statusa. Obravnavane so ključne mednarodne konvencije in evropski pravni akti, ki določajo minimalne standarde za regulacijo drog. Poglobljeno so predstavljeni zakonodajni modeli sedmih evropskih držav (Nemčija, Malta, Luksemburg, Nizozemska, Španija, Portugalska, in Slovenija), kar omogoča izvedbo natančne primerjalnopravne analize. Raziskava temelji na zgodovinski, analitični, primerjalnopravni, normativni metodi in metodi sinteze. Rezultati potrjujejo, da mednarodni pravni okvirji znatno omejujejo avtonomno ureditev konoplje na nacionalni ravni. Kljub temu so nekatere države, kot so Nemčija, Malta in Luksemburg, uspešno uskladile svoje zakonodaje z mednarodnimi zahtevami. Primerjalnopravna analiza razkriva ključne razlike in podobnosti med pravnimi modeli legalizacije, dekriminalizacije, kazenskega pregona in regulacije medicinske konoplje, zlasti glede dostopnosti, predpisovanja in gojenja. Posebna pozornost je namenjena razlikam med zakonskimi določbami (de iure) in njihovo izvedbo v praksi (de facto), kar je ključno za oceno učinkovitosti regulacije. Na podlagi ugotovitev so oblikovane smernice za reformo slovenske zakonodaje, ki vključujejo celovito regulacijo medicinske uporabe, postopno dekriminalizacijo ter nadzorovano legalizacijo rekreativne uporabe. Raziskava ponuja zakonodajalcem uporabne in prilagodljive predloge, skladne z mednarodnimi in evropskimi pravnimi standardi, hkrati pa upošteva slovenske nacionalne potrebe. Z vidika pravne znanosti raziskava pomembno prispeva k razumevanju pravnih in družbenih izzivov regulacije ter ponuja trdno podlago za nadaljnje zakonodajne reforme.
Ključne besede: regulacija konoplje, legalizacija, dekriminalizacija, medicinska konoplja, mednarodno pravo, evropski pravni okvir, primerjalnopravna analiza, reforma zakonodaje
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 1113; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,98 MB) |
10. The conundrum of the Piran Bay : Slovenia v. Croatia - the case of maritime delimitationMatej Avbelj, Jernej Letnar Černič, 2007, izvirni znanstveni članek Opis: Drawing borders between countries has historically been a very demanding task, often underpinned by deeply-rooted emotions that suppress the argumentative dialogue and reasoning and in too many cases has led to long-term general deterioration of relationships which may devolve into war. As the title suggests, the focal point of this paper will be a legal assessment or a legal prediction of the outcome of the maritime border delimitation dispute between Slovenia and Croatia in the northernmost part of the Adriatic Sea, namely in the Piran Bay. The paper will be structured into four parts. In the first part the authors will present the factual context of the dispute, followed by a presentation of the legal arguments that both countries have laid on the table so far. In the third hermeneutical part, these legal arguments will be applied to the factual context assessed in light of valid international law and especially the existing jurisprudence on international juridical and non-juridical bodies, including the practice of other states in similar cases. In the last part the authors will predict the outcome of the case as if they were the arbitrators or the judges of a tribunal to whom the dispute between Slovenia and Croatia will most likely eventually be referred to.
Ključne besede: arbitraža, mednarodno pravo, morske meje, pomorsko pravo, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno v ReVIS: 24.06.2025; Ogledov: 1315; Prenosov: 4
Celotno besedilo (761,73 KB) |
