1. Teoretična opredelitev modelov in tehnik strateškega načrtovanjaAžbe Jurkovič, 2025, magistrsko delo Opis: Živimo v izredno turbulentnih in hitro spreminjajočih se časih, kar pomeni, da se morajo organizacije iz dneva v dan prilagajati in spreminjati glede na razmere v okolju. Ključnega pomena v takih časih je napovedovanje prihodnosti in načrtovanje, na podlagi česar se lahko organizacija prilagodi še preden spremembe sploh nastanejo. V raziskavi preučujemo modele strateškega menedžmenta, ki organizaciji služijo kot vodnik pri strateškem načrtovanju. Namen raziskave so podrobne opredelitve najpomembnejših in največkrat uporabljenih modelov strateškega menedžmenta, na podlagi katerih smo oblikovali nov model, ki smo ga prilagodili glede na trenutne razmere v okolju. Rezultati raziskave kažejo, da so si modeli med seboj izredno podobni, ter da se razlike kažejo predvsem v številu opredeljenih faz in natančnosti samega modela. Nov model zajema šest faz (1) pregled trenutnega stanja, strategij ter ostalih lastnosti, (2) raziskava okolja, (3) strateško načrtovanje in oblikovanje ključnih lastnosti organizacije, (4) oblikovanje in izbira ustreznih strategij, (5) uresničevanje strategij in izpolnjevanje strateškega načrta ter (6) ocenjevanje, evalvacija in kontrola implementiranih strategij. Ključno vodilo pri oblikovanju novega modela je bilo, da mora biti ta jasen, natančen, primeren za takojšnjo uporabo ter primeren za vsako organizacijo. Nov model je opredeljen natančno in podrobno ter zajema faze in podfaze, ki si kronološko sledijo. Če organizacija natančno sledi modelu in pravilno izvede celoten postopek, ustvari konkretne rezultate in si s tem pridobi konkurenčno prednost. Ugotovitve so pokazale, da je strateški menedžment, kot tudi modeli strateškega načrtovanja, izrednega pomena v trenutnem ekonomskem okolju.
Ključne besede: menedžment, strateški menedžment, modeli strateškega menedžmenta, strateško načrtovanje, modeliranje
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2025; Ogledov: 218; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (5,48 MB) |
2. Statistična analiza števila žensk v vrhnjem menedžmentu velikih podjetij v Sloveniji in na HrvaškemAlja Baškovec, 2025, diplomsko delo Opis: Kljub prizadevanjem za enakopravno zastopanost spolov ženske še vedno ostajajo premalo prisotne v vrhnjem menedžmentu podjetij v Sloveniji in na Hrvaškem. Raziskava se osredotoča na aktualno temo spolne neenakosti na najvišjih ravneh odločanja v gospodarstvu, kar ima dolgoročne posledice za družbo in ekonomski razvoj.
Teoretični del temelji na pregledu literature. Namen pregleda literature je bil ugotoviti, kakšno je trenutno stanje zastopanosti žensk v menedžmentu velikih podjetij. Iskalne ključne besede so bile: »menedžment«, »ženske v menedžmentu«, »zastopanost žensk v upravah«, »spolna neenakost v podjetjih«, »ženske v vrhnjem menedžmentu«, »ženske v vrhnjem menedžmentu v Sloveniji«, »ženske v vrhnjem menedžmentu na Hrvaškem« v slovenskem, angleškem in hrvaškem jeziku. V empiričnem delu smo s pomočjo podatkovnih baz zbrali podatke o 30 največjih podjetjih v Sloveniji in 30 na Hrvaškem ter ročno izračunali delež žensk v vrhnjem menedžmentu. Za obdelavo smo uporabili MS Excel in program PSPP, s katerim smo izračunali osnovne opisne statistike, nato pa iz dobljenih podatkov podali še intervalno oceno deleža in preizkus domnev o razliki med deležema.
V raziskavo smo vključili po 30 podjetij za vsako državo. Ugotovili smo, da ima Slovenija v 57?% velikih podjetij vsaj eno žensko v vrhnjem menedžmentu, Hrvaška pa v 50?%. Aritmetični sredini sta znašali 19,08?% za Slovenijo in 16,71?% za Hrvaško, modus pa je v obeh državah bil 0,00?%, kar pomeni, da je največ podjetij v vzorcu imelo v vrhnjem menedžmentu nič žensk. Razlika med državama ni bila statistično značilna. Na podlagi analize ugotavljamo, da se zastopanost žensk na vodstvenih položajih v Sloveniji in na Hrvaškem počasi povečuje, vendar še vedno ostaja nizka. Kljub temu da ima Slovenija nekoliko višji delež, razlika ni statistično pomembna, kar kaže na podobno situacijo v obeh državah. V teoriji avtorji večkrat poudarjajo, da enakost spolov prinaša večjo uspešnost, empirični rezultati naše raziskave pa potrjujejo, da še vedno obstaja velik delež podjetij brez ene same ženske v vodstvu.
Ključne besede: Menedžment, ženske v menedžmentu, zastopanost žensk v upravah, spolna neenakost v podjetjih, ženske v vrhnjem menedžmentu.
Objavljeno v ReVIS: 01.10.2025; Ogledov: 227; Prenosov: 21
Celotno besedilo (938,17 KB) |
3. |
4. |
5. |
6. KONTINUIRANO IZOBRAŽEVANJE VODSTVENIH DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGIBlaž Muhič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Poklici v zdravstveni negi so zahtevni zaradi dinamike stroke – nenehnih novosti in sprememb. Zato so za delavce v zdravstveni negi (še posebno vodje) dodatna izobraževanja izredno pomembna za ustrezno vodenje zdravstvenega tima. Vloga vodje je zelo zahtevna, saj mora imeti veliko pozitivnih lastnosti in jih znati tudi primerno uporabljati, znanje pa pridobivati ter nadgrajevati s formalnim in neformalnim izobraževanjem. Namen naše raziskave je preučiti poznavanje možnosti kontinuiranega izobraževanja na področju vodenja, namenjenega vodstvenim delavcem v zdravstveni negi v Sloveniji.
Metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela in kvalitativni metodi raziskovanja. Potekala je do marca 2025. Kriterij za sodelovanje pri intervjuju je bila vodstvena funkcija v srednjem ali nižjem menedžmentu v zdravstveni negi, ki neprekinjeno traja vsaj eno leto (npr. vodja patronažne službe, vodja oddelka, reševalne enote …). V raziskavi je sodelovalo šest intervjuvancev, vsi so vodje (vodja oddelka, diplomirana medicinska sestra v vlogi vodje tima, vodja reševalne enote, vodja patronažne službe). Predhodno smo pridobili soglasje ustanove, v kateri smo opravljali intervjuje.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest intervjuvancev, od tega pet oseb ženskega in ena oseba moškega spola. Vsi intervjuvanci imajo visokošolsko izobrazbo. Dve osebi sta vodji oddelka, ostale štiri so glavne ali odgovorne medicinske sestre na oddelkih. Vsi intervjuvanci menijo, da je kontinuirano izobraževanje danes izrednega pomena, saj se vsakodnevno pojavljajo novosti oziroma spremembe, s katerimi se moramo zdravstveni delavci redno seznanjati in jih upoštevati. Vsi se tudi strinjajo s trditvijo, da bi se moral vsak dober vodstveni delavec v zdravstveni negi zavedati pomembnosti kontinuiranega izobraževanja in o tem seznanjati tudi sodelavce.
Razprava: Iz podatkov, ki smo jih prejeli iz sodelujoče ustanove, je razvidno, da ima največ vodstvenih delavcev visokošolsko izobrazbo, manj pa magisterij ali specializacijo. V raziskavi smo ugotovili, da se vodstveni delavci na izobraževanja prijavljajo sami, kar pa je zaradi pomanjkanja kadra ali odsotnosti odobritve s strani delodajalca pogosto onemogočeno. Kljub temu nekaterim vodstvenim delavcem uspeva, da se dodatnih izobraževanj udeležujejo celo na mesečni ravni, vsi pa trdijo, da se pomena dodatnih izobraževanj, še posebno s področja vodenja dobro zavedajo.
Ključne besede: vodenje, menedžment, izobraževanje, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2025; Ogledov: 619; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,03 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. |
