1. |
2. |
3. Poenotenje izobraževalnega sistema za izboljšanje kakovosti dela zaposlenih v nujni medicinski pomoči pred začetkom zaposlitveManuela Žučko, 2026, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sistem nujne medicinske pomoči (NMP) je ključen del zdravstvenega varstva, saj omogoča hitro in učinkovito ukrepanje v življenjsko ogrožajočih situacijah. V Sloveniji je sistem pripravništva v NMP neenotno urejen, kar lahko privede do razlik v usposobljenosti zaposlenih. V primerjavi s tujino, zlasti z Nemčijo in Veliko Britanijo, kjer so vzpostavljeni poenoteni in strukturirani sistemi izobraževanja, se pokaže prostor za izboljšave tudi v slovenskem prostoru.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani z anketiranjem na namenskem vzorcu 88 udeležencev, med katerimi so bili redno zaposleni v NMP, poklicni gasilci, mentorji in pripravniki. Podatki so bili analizirani z uporabo deskriptivne statistike in tematske analize odprtih odgovorov.
Rezultati: Udeleženci raziskave trenutni sistem pripravništva povprečno ocenjujejo za delno učinkovitega pri pripravi na samostojno delo. Njihovi odgovori kažejo, da obstoječi sistem omogoča premalo strukturiranega praktičnega dela, vodenega usposabljanja in aktivne vključitve pripravnikov v klinično okolje. Velika večina jih podpira uvedbo poenotenega sistema izobraževanja.
Razprava: Visoka podpora uvedbi poenotenega sistema kaže, da udeleženci podpirajo spremembe na področju slovenskega sistema. Učinkovit sistem izobraževanja zanje pomeni enoten, strukturiran in praktično usmerjen program, ki bi temeljil na simulacijah realnih situacij ter drugih oblikah izkustvenega učenja in kakovostnem mentorstvu. V poenotenem sistemu vidijo pretežno pozitivne učinke na kakovost dela, zmanjšanje napak pri delu in izboljšanje ugleda poklica.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, pripravništvo, izobraževanje, mentorstvo, poenoten sistem, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 09.07.2026; Ogledov: 170; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (2,48 MB) |
4. Pomen takojšnjega vključevanja novozaposlenih diplomiranih medicinskih sester v tim zdravstvene negeLeon Kmetič, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Pomanjkanje zdravstvenega kadra je eden večjih izzivov sodobnih
zdravstvenih sistemov. Prehod iz izobraževanja ali z drugega delovnega mesta je za
novozaposlene medicinske diplomirane medicinske sestre pogosto zahteven, saj prinaša večjo
odgovornost, več stresa in delo v novem okolju, ki zahteva hitro prilagajanje. V tem obdobju
so pomembni uvajanje, vključevanje v tim in kakovostno mentorstvo, saj vplivajo na razvoj
strokovne samozavesti, kompetentnosti in občutka pripadnosti v delovnem okolju. Neustrezno
uvajanje lahko vodi v negotovost in napake pri delu, nezadovoljstvo in odhajanje zaposlenih,
medtem ko dobro načrtovan in strukturiran proces uvajanja povečuje učinkovitost dela,
varnost pacientov in splošno zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu. Namen raziskave je
preučiti pomen takojšnjega vključevanja novozaposlenih diplomiranih medicinskih sester v
tim zdravstvene nege.
Metode: Izvedli smo kvalitativno raziskavo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja, ki
omogoča poglobljeno razumevanje izkušenj in doživljanja posameznikov. Glede na cilje
raziskave smo oblikovali predlogo za intervju, ki je bila sestavljena iz dveh delov in je imela
22 vprašanj. Prvi del se je nanašal na sociodemografske podatke intervjuvancev (spol, starost,
izobrazba, delovna doba in delovna doba na trenutnem delovnem mestu), drugi del pa je
vključeval vprašanja, povezana s prakso uvajanja novozaposlenih, vključevanjem v tim,
občutkom pripadnosti, razvojem strokovne samozavesti, klinične kompetentnosti in vloge
mentorstva.
Rezultati: V raziskavo smo vključili namenski vzorec šestih novozaposlenih diplomiranih
medicinskih sester, zaposlenih v Zdravstvenem domu Sevnica, ki imajo do tri leta delovnih
izkušenj na trenutnem delovnem mestu.
Rezultati raziskave kažejo, da je praksa uvajanja novozaposlenih diplomiranih medicinskih
sester pogosto neenotna in odvisna od organizacije dela, kadrovskih razmer ter podpore
sodelavcev in mentorja. Nekateri udeleženci raziskave so bili deležni strukturiranega in
postopnega uvajanja, drugi pa so poročali o učenju predvsem skozi delo in lastno iniciativo.
Takojšnje vključevanje v tim zdravstvene nege se je izkazalo kot pomemben dejavnik pri
oblikovanju občutka pripadnosti, ki vpliva na počutje, motivacijo in uspešnost prilagajanja
novozaposlenih. Udeleženci so pogosto poročali o začetni negotovosti in strahu, kar pa se je s
časom, pridobivanjem izkušenj in podporo sodelavcev postopoma zmanjševalo. Strokovna
samozavest se je razvijala postopno, predvsem z večanjem samostojnosti pri delu, pozitivnimi
izkušnjami in ustreznim usmerjanjem mentorjev. Podobno se je klinična kompetentnost
razvijala skozi povezovanje teoretičnega znanja s prakso, ponavljanjem postopkov in
aktivnim vključevanjem v delo. Kot ključne dejavnike uspešnega uvajanja so udeleženci
izpostavili dobro komunikacijo v timu, podporo sodelavcev, dostopnost mentorja, postopno
uvajanje in možnost učenja skozi praktično delo.
Razprava: Ugotovitve kažejo, da je uvajanje novozaposlenih diplomiranih medicinskih sester
v praksi pogosto neenotno in odvisno od organizacije dela, podpore sodelavcev in kakovosti
mentorstva. Pomembni dejavniki uspešnega vključevanja so občutek sprejetosti, pripadnosti
timu, dobra komunikacija, postopno prevzemanje odgovornosti in delovnih nalog. Ugotovitve
so skladne z literaturo, ki poudarja pomen strukturiranega, na dokazih podprtega uvajanja in
kakovostnega mentorstva za večjo varnost delavcev in pacientov, kompetentnost,
zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu in s tem zadrževanje kadra na delovnem mestu.
Ključne besede: uvajanje, novozaposlene diplomirane medicinske sestre, mentorstvo, tim zdravstvene nege, strokovna samozavest, klinična kompetentnost.
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2026; Ogledov: 274; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,16 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. Vpliv mentorstva na razvoj in zadrževanje ključnih kadrov v podjetju HisenseFilip Uranc, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen mentorski sistem podjetja Hisense Europe, ki je multinacionalna korporacija, ena izmed vodilnih proizvajalcev zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov. Posvetili smo se vprašanju, ali so v podjetju učinkovito uvedli mentorski sistem, ter kakšno vlogo ima mentorstvo pri motiviranju in zadrževanju ključnih kadrov v podjetju. S pomočjo teoretične raziskave smo lahko opisali teoretična izhodišča, da pa smo lahko odgovoril na raziskovalni vprašanji, smo v podjetju opravil intervjuje z osebami, ki so nam lahko glede mentorskega sistema podale največ uporabnih informacij.
Ključne besede: Hisense Europe, mentorstvo, zadrževanje kadra, ključni kadri, motivacija, vzpostavitev mentorskega sistema, razvoj zaposlenih.
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2022; Ogledov: 2704; Prenosov: 75
Celotno besedilo (765,78 KB) |
