1. Evropska unija v Sahelu : magistrsko deloDanilo Klinar, 2026, magistrsko delo Opis: Kompleksna kriza v Sahelu, predvsem v državah Malija, Burkini Faso in Nigra, kljub več kot desetletju naporov s strani mednarodne skupnosti in posameznih držav varnostno stabilizirati območje, še vedno traja. Dejavniki, tako notranji kot zunanji, ki vplivajo oziroma poganjajo samo krizo, še vedno obstajajo. Migracije prebivalstva so samo ena izmed posledic, ki − če prerasejo iz notranje razseljenosti v migracije iz držav − lahko pomenijo tudi posledice za širšo regijo, vključno z Evropo. Evropska unija tokrat ni stala ob strani in se je aktivno vključila v reševanje krize že v letu 2013 ter več kot desetletje z različnimi instrumenti moči poizkušala vplivati na izboljšanje stanja. Odrek gostoljubja s strani treh najbolj krhkih držav v območju delovanja je EU v letu 2024 vodilo k odločitvi, da prekine vse večje misije. Magistrsko delo analizira vzroke za nastalo kompleksno krizo, kakšna je bila in je še vedno vloga določenih mednarodnih organizacij in določenih držav ter posledic, ki jih to krizno območje ima za regijo in širše. Konkretno je bilo raziskana zunanja politika EU do tega območja, vključno s sproženimi misijami, od katerih smo EUTM Mali vzeli tudi kot študijo primera. Pri tem smo se osredotočili tudi na vpliv izvršilnosti misij na dosego ciljev mandatov misije. Raziskana je tudi dinamika nezakonitih migracij v EU, pred, med in po koncu delovanja misij v Sahelu. Dobljene rezultate magistrskega dela lahko tako razdelimo na tri področja, in sicer prvo opredeli cilje zunanje politike EU do Sahela, drugo področje se dotakne načina izvajanja mandatov misij EU v kontekstu izvršilnosti, neizvršilnosti, zadnje področje pa je analiza kvantitativnih podatkov nezakonitih migracij v EU v odnosu do delovanja misij EU v Sahelu. Rezultati magistrskega dela lahko posledično služijo odločevalcem pri oblikovanju zunanje politike do Sahela v prihodnje, obrambnemu področju pri oblikovanju vojaškega nasveta ob morebitnih prihodnjih operacijah in misijah EU ter notranji varnosti kot možen zgodnji indikator na pojav nezakonitih migracij iz tega področja.
Ključne besede: Sahel, boj za vire, ekstremni islamizem, vojaški udari, nezakonite migracije, zunanja politika, mirovne misije
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 346; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (1,65 MB) |
2. MIGRACIJE IN EKONOMSKI RAZVOJ CILJNIH DRŽAV EU (PRISPEVKI K PRODUKTIVNOSTI, PODJETNIŠTVU, GOSPODARSKI RASTI)Jan Rode, 2026, ni določena Opis: Migracije predstavljajo pomemben gospodarski in družbeni pojav s katerim se srečujemo v Evropski uniji ter tudi drugod po svetu in so povezane z različnimi ekonomskimi kazalniki, kot so trg dela, sestava delovne sile in dolgoročna gospodarsko rast. Ta diplomska naloga preučuje gospodarske učinke migracij na ciljne države EU, s posebno podrobnostjo na produktivnosti, rasti, podjetništvu, zaposlenosti in plačah. Tekom diplomske naloge pa bomo natančno opisali tudi različne vrste migracij in vlogo migracijske politike EU pri upravljanju migracijskih tokov.
Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega ter empiričnega. Teoretični del predstavlja migracije kot gospodarski pojav, njihove glavne oblike in ključne dejavnike, ki vplivajo na odločitve posameznikov, da migrirajo. Empirični del pa temelji na analizi sekundarnih podatkov iz zanesljivih virov in pregleduje trende registriranih migracij, mobilnosti znotraj EU in nezakonitih prehodov meja.
Rezultati naše analize kažejo, da migracije pomembno vplivajo na trge dela in gospodarsko uspešnost. Ti učinki so odvisni od značilnosti migrantov, vključevanja na trg dela in institucionalnih okvirov v državah prejemnicah. Migracije lahko pomagajo zmanjšati pomanjkanje delovne sile in podpreti dolgoročno rast, vendar lahko neustrezne migracijske politike povzročijo kratkoročne pritiske na javne finance. Migracijska politika EU ima zato ključno vlogo pri zagotavljanju učinkovitega vključevanja in trajnostnega upravljanja migracij.
Ključne besede: migracije, Evropska unija, gospodarski razvoj, trg dela, migracijska politika.
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 339; Prenosov: 9
Celotno besedilo (609,31 KB) |
3. |
4. |
5. |
6. Učinkovitost Frontexovih operacij na zunanjih mejah EUUrška Obrstar, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava dinamiko in učinkovitost ukrepov Evropske unije (v nadaljevanju EU) pri obvladovanju nezakonitih migracij na zunanjih mejah v obdobju 2015–2024, s posebnim poudarkom na vlogi Evropske agencije za mejno in obalno stražo (v nadaljevanju Frontex). Teoretični del naloge celovito predstavi razvoj Frontexa in njegovo preobrazbo v operativno močnejšo agencijo, vlogo schengenskega območja, evropski integrirani model upravljanja meja (EIBM) ter ključne tehnološke rešitve, vključno s sistemi EURODAC, ETIAS, EES in EUROSUR. Posebna pozornost je namenjena razumevanju pojavnosti nezakonitih migracij, varnostnim izzivom ter odzivom EU skozi zakonodajne, operativne in mednarodne ukrepe. Empirični del temelji na podrobni kvantitativni analizi podatkov Frontexa za obdobje 2015–2024. Analiza potrjuje, da je v obravnavanem obdobju prišlo do izrazitega zmanjšanja števila nezakonitih prehodov zunanjih meja EU. Največji upad je bil zabeležen prav pri sirskih državljanih, kar kaže na učinkovitost dogovora EU–Turčija, humanitarne podpore državam gostiteljicam ter okrepljenega nadzora na najbolj obremenjenih poteh, kot je vzhodna sredozemska. Poudarek je tudi na pomenu mednarodnega sodelovanja, stabilizaciji regij izvora in razvoju tehnologij, ki so bistveno izboljšale zaznavnost migracijskih dogodkov. Analiza podatkov za leti 2023 in 2024 je posebej osredotočena na ranljive skupine migrantov. Rezultati kažejo, da se kljub splošnemu zmanjšanju števila migrantov povečuje delež žensk in mladoletnikov na vzhodni sredozemski poti, ki ostaja ena najvarnejših možnosti za ranljive skupine zaradi geografskih prednosti, boljše organiziranosti in prisotnosti humanitarnih organizacij. Poleg demografskih sprememb naloga posebno pozornost namenja vlogi sodobnih tehnologij. Ugotovitve potrjujejo, da je povečana uporaba dronov, mobilnih nadzornih sistemov in pametnih kamer pomembno prispevala k večji učinkovitosti nadzora. Namen naloge je celovito osvetliti preplet geopolitičnih dejavnikov, tehnološkega napredka in političnih odločitev, ki so skupaj oblikovali politiko EU na področju nadzora meja in obvladovanja migracij.
Ključne besede: Frontex, nezakonite migracije, zunanje meje EU, mejne tehnologije, demografski trendi, integrirano upravljanje meja
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 778; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,51 MB) |
7. Razvoj aplikacije v okolju Java za sledenje in simulacijo migracij pticKlemen Fabbro, 2025, diplomsko delo Opis: V sklopu priprave diplomske naloge je bil izdelan namizni program, ki uporabi resnične podatke za predstavitev migracij določene vrste ptic in omogoči uporabnikom simuliranje globalnih vplivov na ptice v procesu migracij.
Teoretični del diplomske naloge obravnava temo, na kateri temelji, in tudi orodja, ki so bila uporabljena za izdelavo programa. Najprej so bili prestavljeni različni vidiki o migracijah teh ptic in vplivi, s katerimi se soočajo, saj so bile uporabljene v oblikovanju programa. Diplomska naloga vzpostavi povezavo med migracijski podatki in računalniškim programom, zlasti kako se jih lahko vizualizira, da so čim bolj razumljivi. Nazadnje teoretični del pojasni vsa orodja, ki so bila uporabljena pri izdelavi programa, in kako delujejo.
Empirični del diplomske naloge opisuje izdelavo programa vse od metod, ki so bile uporabljene, in zasnove programa do dejanske implementacije. Vse to temelji na kontekstu, ki je bil vzpostavljen v teoretičnem delu. Empirični del predstavi izdelavo in rezultate programa z žičnimi modeli in slikami, ki so priloženi besedilu. Nazadnje je predstavljena končna evalvacija programa in možne izboljšave.
Ključne besede: sledilnik, simulacija, faktorji, vizualizacija podatkov, migracije
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2025; Ogledov: 1238; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,65 MB) |
8. Reforma sistema migracij in mednarodne zaščite v Evropski uniji : magistrsko deloNina Leben, 2025, magistrsko delo Opis: V današnjem času si je težko predstavljati svet brez človekovih pravic in temeljnih svoboščin, a temu ni bilo vedno tako. Gre za temeljna pravna načela tako EU, kot tudi vsake sodobne države danes. Kršitve, kot so se dogajale med II. svetovno vojno, so razlog, da imamo danes vrsto mednarodnih dokumentov, ki zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic. Trdimo lahko, da je ravno II. svetovna vojna podlaga za sprejetje mednarodnega pravnega akta Splošne deklaracije človekovih pravic in posledično vseh nadaljnjih kodifikacij z dotičnega področja. Sprejetje Deklaracije nedvomno predstavlja bolj usklajeno ter organizirano borbo za človekove pravice. Človekove pravice so danes univerzalne in pripadajo vsakomur, ne glede na osebnostne okoliščine. To dejstvo je sicer znano slehernemu posamezniku, a kljub temu v praksi še vedno prihaja do kršitev le-teh. Ena izmed značilnosti človekovih pravic je tudi v tem, kakšna je obveznost države glede njene implementacije in spoštovanja, na tem mestu govorimo o pozitivnem in negativnem vidiku človekovih pravic. Človekove pravice danes praviloma niso absolutne. Ena izmed temeljnih konstitutivnih pravic, ki jih mora zagotavljati vsaka demokratična in pravna država, je pravica do svobode izražanja. Gre za pravico, ki je zagotovljena tako na mednarodnopravni ravni, kot tudi na evropski ter nacionalni. Zapisana je v Listini EU in prav tako v Evropski konvenciji za človekove pravice, saj le-ta sodi med najpomembnejše stebre svobodne demokratične družbe. Čeprav sama pravica praviloma ni absolutna, pa ima v sodni praksi pogosto prednost pred drugimi pravicami. Slovenska Ustava se tukaj razlikuje od drugih evropskih ustav, saj ureja dotično pravico v dveh ustavnih določilih, medtem ko večina ustav le-to ureja v enem. Sodna praksa, ki se navezuje na svobodo izražanja je zelo pestra, saj v praksi še vedno prihaja do kršitev in zlorab pravice, tako da je obravnavana tema magistrskega dela tudi pregled pilotnih in aktualnih sodb tako ESČP kot USRS.
Ključne besede: Evropska unija, begunec, mednarodna zaščita, migracije, migrant, reforma
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 1489; Prenosov: 61
Celotno besedilo (838,36 KB) |
9. Modeliranje mednarodnih migrantskih tokov na BalkanuBlaž Rodič, Aleš Bučar-Ručman, Igor Bernik, 2021, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Politično dinamiko v Evropski uniji od leta 2015 naprej je močno zaznamovala begunska ali migrantska kriza, ki je
polarizirala politično areno in sprožila intenzivno politično razpravo, ki je vključevala različne teze o vzrokih, naravi in posledicah te krize. V prispevku utemeljimo potrebo po novem pristopu k modeliranju migracij in predstavljamo stanje raziskave, v okviru katere razvijamo model mednarodnih migrantskih tokov, osredotočen na področje Balkana. Uporabljeni pristop predstavlja integracijo znanja in spoznanj iz družboslovnih in naravoslovnih znanosti in disciplin, ki po našem mnenju predstavlja najboljši okvir za razumevanje migracijskih procesov. Trdimo, da so kompleksni družbeni pojavi, kot so migracije, sami po sebi interdisciplinarni problemi, ki zahtevajo multidisciplinarni pristop in povezovanje vseh pomembnih vplivnih dejavnikov v odločitve migrantov in
vključevanje večih metod modeliranja. Tak pristop bi omogočil modeliranje migracijskih tokov na podlagi realističnega geopolitičnega modela in modeliranja procesov odločanja posameznikov in skupin v procesih migracij.
Ključne besede: migracije, Balkanska pot, modeliranje, simulacija, agentno modeliranje, teorije migracij, migracijska politika
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 1264; Prenosov: 12
Celotno besedilo (808,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. EVROPSKA UNIJA IN VZPON EVROSKEPTICIZMAUrša Zver, 2024, ni določena Opis: Evropska unija (EU) je skupnost narodov, ki je zrasla na temelju skupne identitete, pripadnosti med ljudmi v širšem evropskem prostoru. Evropejci iz različnih držav članic imamo skupne vrednote, kulturo, bogato zgodovino in kulturno dediščino, simbole in institucije EU, svobodo gibanja ter cilje, ki so značilni za Evropo. EU pa temelji tudi na raznolikosti in ne izključuje nacionalnih identitet. Le kot taka lahko uresničuje svoje poslanstvo. Kljub temu pa prihaja do različnih kriz, ki ne pestijo samo držav članic, temveč tudi EU kot skupnost. Z njimi je povezan tudi pojav, ki ga imenujemo evroskepticizem. V magistrski nalogi po teoretičnem delu o EU analiziramo evropske volitve od 2004 do 2019. V Evropskem parlamentu se redno oblikujejo tudi evroskeptične politične skupine. Osredotočimo se zlasti na analizo vzpona evroskepticizma in vzroke zanj. Evroskepticizem je najvišjo raven, odkar obstaja EU, dosegel leta 2008, takoj po splošni finančni krizi. Ta kriza je privedla do najvišjega nezaupanja v EU in nezadovoljstva z delovanjem njenih institucij. EU je kljub temu ostala stabilna, čeprav je kasneje izgubila še pomembno članico, tj. Združeno kraljestvo, članico od 70. let. Veliko vlogo pri tem so odigrale migracije, tako legalne kot ilegalne. Migrantska kriza pa je privedla do ponovnega porasta nezaupanja v EU in porasta evroskepticizma. Posledično se to konstantno izraža v nizki udeležbi na evropskih volitvah (v primerjavi z udeležbo nacionalnih volitev) in z vzponom evroskeptičnih strank.
Ključne besede: Evropska unija, finančna kriza, evroskepticizem, migracije, brexit, evroskeptične stranke
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2024; Ogledov: 1772; Prenosov: 37
Celotno besedilo (5,17 MB) |
