Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Magistrska naloga obravnava dinamiko in učinkovitost ukrepov Evropske unije (v nadaljevanju EU) pri obvladovanju nezakonitih migracij na zunanjih mejah v obdobju 2015–2024, s posebnim poudarkom na vlogi Evropske agencije za mejno in obalno stražo (v nadaljevanju Frontex). Teoretični del naloge celovito predstavi razvoj Frontexa in njegovo preobrazbo v operativno močnejšo agencijo, vlogo schengenskega območja, evropski integrirani model upravljanja meja (EIBM) ter ključne tehnološke rešitve, vključno s sistemi EURODAC, ETIAS, EES in EUROSUR. Posebna pozornost je namenjena razumevanju pojavnosti nezakonitih migracij, varnostnim izzivom ter odzivom EU skozi zakonodajne, operativne in mednarodne ukrepe. Empirični del temelji na podrobni kvantitativni analizi podatkov Frontexa za obdobje 2015–2024. Analiza potrjuje, da je v obravnavanem obdobju prišlo do izrazitega zmanjšanja števila nezakonitih prehodov zunanjih meja EU. Največji upad je bil zabeležen prav pri sirskih državljanih, kar kaže na učinkovitost dogovora EU–Turčija, humanitarne podpore državam gostiteljicam ter okrepljenega nadzora na najbolj obremenjenih poteh, kot je vzhodna sredozemska. Poudarek je tudi na pomenu mednarodnega sodelovanja, stabilizaciji regij izvora in razvoju tehnologij, ki so bistveno izboljšale zaznavnost migracijskih dogodkov. Analiza podatkov za leti 2023 in 2024 je posebej osredotočena na ranljive skupine migrantov. Rezultati kažejo, da se kljub splošnemu zmanjšanju števila migrantov povečuje delež žensk in mladoletnikov na vzhodni sredozemski poti, ki ostaja ena najvarnejših možnosti za ranljive skupine zaradi geografskih prednosti, boljše organiziranosti in prisotnosti humanitarnih organizacij. Poleg demografskih sprememb naloga posebno pozornost namenja vlogi sodobnih tehnologij. Ugotovitve potrjujejo, da je povečana uporaba dronov, mobilnih nadzornih sistemov in pametnih kamer pomembno prispevala k večji učinkovitosti nadzora. Namen naloge je celovito osvetliti preplet geopolitičnih dejavnikov, tehnološkega napredka in političnih odločitev, ki so skupaj oblikovali politiko EU na področju nadzora meja in obvladovanja migracij.
Ključne besede: Frontex, nezakonite migracije, zunanje meje EU, mejne tehnologije, demografski trendi, integrirano upravljanje meja
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 120; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,51 MB)

Opis: V današnjem času si je težko predstavljati svet brez človekovih pravic in temeljnih svoboščin, a temu ni bilo vedno tako. Gre za temeljna pravna načela tako EU, kot tudi vsake sodobne države danes. Kršitve, kot so se dogajale med II. svetovno vojno, so razlog, da imamo danes vrsto mednarodnih dokumentov, ki zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic. Trdimo lahko, da je ravno II. svetovna vojna podlaga za sprejetje mednarodnega pravnega akta Splošne deklaracije človekovih pravic in posledično vseh nadaljnjih kodifikacij z dotičnega področja. Sprejetje Deklaracije nedvomno predstavlja bolj usklajeno ter organizirano borbo za človekove pravice. Človekove pravice so danes univerzalne in pripadajo vsakomur, ne glede na osebnostne okoliščine. To dejstvo je sicer znano slehernemu posamezniku, a kljub temu v praksi še vedno prihaja do kršitev le-teh. Ena izmed značilnosti človekovih pravic je tudi v tem, kakšna je obveznost države glede njene implementacije in spoštovanja, na tem mestu govorimo o pozitivnem in negativnem vidiku človekovih pravic. Človekove pravice danes praviloma niso absolutne. Ena izmed temeljnih konstitutivnih pravic, ki jih mora zagotavljati vsaka demokratična in pravna država, je pravica do svobode izražanja. Gre za pravico, ki je zagotovljena tako na mednarodnopravni ravni, kot tudi na evropski ter nacionalni. Zapisana je v Listini EU in prav tako v Evropski konvenciji za človekove pravice, saj le-ta sodi med najpomembnejše stebre svobodne demokratične družbe. Čeprav sama pravica praviloma ni absolutna, pa ima v sodni praksi pogosto prednost pred drugimi pravicami. Slovenska Ustava se tukaj razlikuje od drugih evropskih ustav, saj ureja dotično pravico v dveh ustavnih določilih, medtem ko večina ustav le-to ureja v enem. Sodna praksa, ki se navezuje na svobodo izražanja je zelo pestra, saj v praksi še vedno prihaja do kršitev in zlorab pravice, tako da je obravnavana tema magistrskega dela tudi pregled pilotnih in aktualnih sodb tako ESČP kot USRS.
Ključne besede: Evropska unija, begunec, mednarodna zaščita, migracije, migrant, reforma
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 627; Prenosov: 29
Celotno besedilo (838,36 KB)

Opis: Evropska unija (EU) je skupnost narodov, ki je zrasla na temelju skupne identitete, pripadnosti med ljudmi v širšem evropskem prostoru. Evropejci iz različnih držav članic imamo skupne vrednote, kulturo, bogato zgodovino in kulturno dediščino, simbole in institucije EU, svobodo gibanja ter cilje, ki so značilni za Evropo. EU pa temelji tudi na raznolikosti in ne izključuje nacionalnih identitet. Le kot taka lahko uresničuje svoje poslanstvo. Kljub temu pa prihaja do različnih kriz, ki ne pestijo samo držav članic, temveč tudi EU kot skupnost. Z njimi je povezan tudi pojav, ki ga imenujemo evroskepticizem. V magistrski nalogi po teoretičnem delu o EU analiziramo evropske volitve od 2004 do 2019. V Evropskem parlamentu se redno oblikujejo tudi evroskeptične politične skupine. Osredotočimo se zlasti na analizo vzpona evroskepticizma in vzroke zanj. Evroskepticizem je najvišjo raven, odkar obstaja EU, dosegel leta 2008, takoj po splošni finančni krizi. Ta kriza je privedla do najvišjega nezaupanja v EU in nezadovoljstva z delovanjem njenih institucij. EU je kljub temu ostala stabilna, čeprav je kasneje izgubila še pomembno članico, tj. Združeno kraljestvo, članico od 70. let. Veliko vlogo pri tem so odigrale migracije, tako legalne kot ilegalne. Migrantska kriza pa je privedla do ponovnega porasta nezaupanja v EU in porasta evroskepticizma. Posledično se to konstantno izraža v nizki udeležbi na evropskih volitvah (v primerjavi z udeležbo nacionalnih volitev) in z vzponom evroskeptičnih strank.
Ključne besede: Evropska unija, finančna kriza, evroskepticizem, migracije, brexit, evroskeptične stranke
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2024; Ogledov: 1041; Prenosov: 22
Celotno besedilo (5,17 MB)

Opis: Pričujoča magistrska naloga ilustrira obdobja izseljevanja Slovenk v Italijo v preteklega pol stoletja, natančneje v letih med 1946 in 1996. Nanaša se tudi na njihove identitetne transformacije do današnjega dne. Njihova pričevanja, pripovedi in osebni spomini ponazarjajo osebna, intimna in čustvena doživljanja selitve. Naloga nam osvetli njihove različne kraje izselitve, raznovrstne motive za odhod, njihovo udejstvovanje v novem življenjskem okolišu, raznolike izkušnje z asimilacijo in jezikovnimi ovirami v vseh letih njihovega bivanja v Italiji. Glavne ugotovitve naloge so, da so se intervjuvanke preselile predvsem zaradi dela in boljšega zaslužka, sledi ljubezenski razlog, saj so spoznale partnerja Italijana in se zato preselile v Italijo. Tam so se udejstvovale na različne načine, večina si je tam našla delo, se poročila in si ustvarila družino. Na svoje potomce so skoraj vse prenesle slovenski jezik, torej v našem primeru ne drži, da poročene z Italijani jezika na otroke niso prenesle. Malo manj kot polovica intervjuvank meni, da imajo potomci večplastne identitete, torej se danes čutijo Italijane in Slovence, medtem ko v večini same z jasnimi argumenti izrazijo slovensko identiteto tudi po vseh letih življenja v tujini.
Ključne besede: ženske migracije, Italija, vzroki, asimilacija, vprašanje identitete
Objavljeno v ReVIS: 24.10.2023; Ogledov: 1426; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,41 MB)

Opis: Diskriminacija migrantov in njihovih potomcev je v Bosni in Hercegovini močno razširjena. Z raziskovalnimi metodami in tehnikami zbiranja podatkov smo jasno prepoznali oblike diskriminacije migrantov in njihovih potomcev v Bosni in Hercegovini. Seveda je pomembno opozoriti, da gre za oceno stanja na podlagi vzorca, ki smo ga uporabili pri delu. Podatke smo zbirali s tremi tehnikami. Prva, ki smo jo uporabili, je bil anketni vprašalnik, katerega namen je bil pridobiti podatke o mnenju lokalnega prebivalstva o migrantih in beguncih v Bosni in Hercegovini. Na podlagi zbranih podatkov smo podali jasnejšo sliko razmerja med tema skupinama. Posebej pomembno je poudariti, da naš anketni vprašalnik ponuja širšo sliko o pogledih lokalnega prebivalstva na vprašanja migracij. Z drugo tehniko smo s semiotično analizo analizirali dokumentarni film, ki implicira življenje migrantov in beguncev na poti migracij. Na ta način smo predstavili izkušnje in ovire, s katerimi se srečujejo migranti in begunci na migracijski poti. Z opazovanjem smo nazorneje prikazali interakcijo migrantov in beguncev z lokalnim prebivalstvom. Z delom smo odgovorili na vsa raziskovalna vprašanja in izpolnili raziskovalne cilje. Naše zaključke smo povzeli v več ključnih točkah. Pomembno je omeniti, da oblike diskriminacije migrantov in njihovih potomcev v Bosni in Hercegovini obstajajo in da prihajajo iz več smeri. Za rešitev tega vprašanja je potreben veliko resnejši pristop in politično sodelovanje na vseh ravneh oblasti, da bi dosegli soglasje in vzpostavili ustrezno rešitev nastale situacije, ki ne bo vodila v kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin tako za migrante kot lokalno prebivalstvo.
Ključne besede: migracije, begunci, diskriminacija, predsodki, potomci, migracijska kriza, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 1394; Prenosov: 76
Celotno besedilo (4,10 MB)