1. Modeliranje mednarodnih migrantskih tokov na BalkanuBlaž Rodič, Aleš Bučar-Ručman, Igor Bernik, 2021, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Politično dinamiko v Evropski uniji od leta 2015 naprej je močno zaznamovala begunska ali migrantska kriza, ki je
polarizirala politično areno in sprožila intenzivno politično razpravo, ki je vključevala različne teze o vzrokih, naravi in posledicah te krize. V prispevku utemeljimo potrebo po novem pristopu k modeliranju migracij in predstavljamo stanje raziskave, v okviru katere razvijamo model mednarodnih migrantskih tokov, osredotočen na področje Balkana. Uporabljeni pristop predstavlja integracijo znanja in spoznanj iz družboslovnih in naravoslovnih znanosti in disciplin, ki po našem mnenju predstavlja najboljši okvir za razumevanje migracijskih procesov. Trdimo, da so kompleksni družbeni pojavi, kot so migracije, sami po sebi interdisciplinarni problemi, ki zahtevajo multidisciplinarni pristop in povezovanje vseh pomembnih vplivnih dejavnikov v odločitve migrantov in
vključevanje večih metod modeliranja. Tak pristop bi omogočil modeliranje migracijskih tokov na podlagi realističnega geopolitičnega modela in modeliranja procesov odločanja posameznikov in skupin v procesih migracij.
Ključne besede: migracije, Balkanska pot, modeliranje, simulacija, agentno modeliranje, teorije migracij, migracijska politika
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 285; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (808,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Odnos Slovencev do različnih vprašanj priseljevanja v našo državo : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeMarko Rihtaršič, 2012, diplomsko delo Opis: V svoji diplomski nalogi predstavljam nekatere poglede in probleme v zvezi s priseljevanjem,
tako v našo državo kot tudi širše, v EU. Po osamosvojitvi Slovenije smo sprejeli tudi prve
zakone o migracijski politiki. Ko smo bili sprejeti v EU, smo postali še bolj zanimivi za
vzhodnoevropske in neevropske imigrante kot tranzitna država, za priseljence z Balkana pa še
vedno kot ciljna država. Po statističnih podatkih je bil tako leta 2010 vsak osmi prebivalec
Slovenije rojen izven naše države. Večina priseljencev je prišla k nam iz ekonomskih
razlogov.
Tudi v svetu so se razmere spremenile. Če gledamo s stališča raziskovalnega vprašanja
diplomske naloge – ali dajejo priseljenci pozitivni doprinos v družbi - je v bolj demokratičnih
in multikulturnih družbah pred pojavom krize pretežno veljalo, da je njihov doprinos
pozitiven. Po pojavu recesije pa se ta odnos spreminja v bolj odklonilnega. Odnos do
priseljencev v Sloveniji smo analizirali s pomočjo podatkov Evropske družboslovne
raziskave, izvedene v Sloveniji v letu 2008, ki kaže po vsej verjetnosti bolj optimistične
rezultate odgovorov, kot bi jih dobili danes. Analize kažejo na manjše tipične razlike v
odnosu do priseljencev glede na starost anketiranca, izobrazbo in državo, v kateri je rojen. Te
rezultate – torej mnenja prebivalcev Slovenije – sem primerjal z izkušnjami priseljencev v
Slovenijo. Kvalitativna raziskava je bila izvedena s štirimi priseljenci – dvema iz dežel bivše
Jugoslavije, enim iz EU (Irske) in osebo iz Južne Amerike. Njihove izkušnje s Slovenijo in
Slovenci so pozitivne, Slovence ocenjujejo kot strpen narod. Naj ekonomska kriza tega ne
spremeni.
Ključne besede: priseljenci, migracije, migracijska politika, tolerantnost, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 2491; Prenosov: 114
Celotno besedilo (1,05 MB) |
3. Ilegalne migracije beguncev v države Evropske unije : "Evropska begunska kriza"Tina Urdih, 2017, magistrsko delo Opis: Evropa se sooča z množičnim prihodom beguncev, ki bežijo s svojih domov pred konflikti in vojnami, ker je njihovo življenje in življenje njihovih otrok ogroženo. Prihajajo v stiski, želijo le zavarovati svoja življenja in potrebujejo našo pomoč. V vsakdanjih pogovorih se najpogosteje uporablja izraza begunec ali migrant in dejansko strokovnjaki govorijo o t. i. mešanih migracijskih tokovih, saj so poti proti Evropi združili tako ljudje, ki bežijo, da si rešijo življenje (begunci), kot tudi ljudje, ki svoje domove zapuščajo v želji po boljšem življenju (ekonomski migranti). V svetu dnevno narašča število kriznih žarišč, ki so posledica človekovih dejanj ali naravnih nesreč in ki številne prisilijo k odhodu iz svoje države. V Evropi se širi ustvarjanje negativne klime. Večinska politika in mediji jih predstavljajo kot grožnjo, ki bo Evropejcem ogrožala njihovo kulturo in povečala kriminal. Magistrsko delo je posvečeno razpravi begunske problematike, s katero se srečuje Evropska unija in njene države članice.
Ključne besede: begunci, mednarodne migracije, migracijska politika, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 7629; Prenosov: 387
Celotno besedilo (1,80 MB) |
4. |
5. |
