Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 62
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
ORGANIZACIJSKI UKREPI IN STRATEGIJE ZA USKLAJEVANJE DELOVNIH IN ZASEBNIH OBVEZNOSTI
Maja Hutevec, 2026, ni določena

Opis: V diplomski nalogi preučujemo, kako organizacije z uvedbo ustreznih ukrepov in strategij prispevajo k učinkovitejšemu usklajevanju delovnih in zasebnih obveznosti zaposlenih, s posebnih poudarkom na potrebah mladih staršev. Najprej osvetljujemo proces ravnanja z ljudmi v organizaciji, nato pa opredeljujemo pojem usklajevanja delovnih in zasebnih obveznosti ter njegov pomen. Predstavljamo usklajevanje na ravni posameznika, organizacije in države, težave ter posledice (ne) usklajenih delovnih in zasebnih obveznosti. Osredotočimo se na organizacijske ukrepe in strategije, v okviru katerih predstavimo certifikat Družini prijazno podjetje in njegov katalog. V empiričnem delu raziskujemo, kako k omenjenem problemu pristopajo organizacije s posebnim poudarkom na potrebah mladih staršev. Ugotavljamo, katere ukrepe organizacije dejansko ponujajo, kako pogosto in v kakšni meri se uporabljajo ter kakšen vpliv imajo na mlade starše. S pomočjo spletne ankete ugotavljamo, da je tema za mlade starše privlačna in želijo prispevati k boljšemu razumevanju ustvarjanja podpornega delovnega okolja. V diplomski nalogi smo postavili pet hipotez, na osnovi katerih smo ugotovili, da večina mladih staršev meni, da ukrepi niso dovolj jasno predstavljeni in dostopni. Največkrat koristijo ukrepe, ki pripomorejo k fleksibilnosti delovnega časa in delavnik prilagajajo zasebnim obveznostim. Pogostejšo rabo ukrepov pa jim preprečuje predvsem delovna kultura. Možnost koriščenja ukrepov in strategij najbolj prispeva k njihovemu zadovoljstvu doma in pri delu. Želijo si več časa z družino, več prostih dni ter več podpore s strani nadrejenih. Ugotovili smo tudi, da se pojavljajo primeri, ko ukrepi v podjetjih sploh niso dostopni, ter da imajo mladi starši kar nekaj zamisli za ukrepe, ki bi si jih želeli realizirane.
Ključne besede: usklajevanje, delovne obveznosti, zasebne obveznosti, mladi starši, certifikat Družini prijazno podjetje
Objavljeno v ReVIS: 08.03.2026; Ogledov: 273; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

2.
Mladi v pasti iger na srečo: prevalenca in vedenjski vzorci slovenskih srednješolcev pri igrah na srečo
Simon Starček, 2025, izvirni znanstveni članek

Opis: Igre na srečo med mladostniki postajajo vedno bolj razširjen pojav, ki ga spodbujata dostopnost in digitalizacija ponudbe. Namen raziskave je bil preučiti prevalenco igranja iger na srečo med slovenskimi srednješolci ter analizirati ključne dejavnike, ki vplivajo na njihovo igralniško vedenje. Anketirana skupina 815 dijakov je pokazala, da jih je 40,9 % vsaj enkrat v zadnjem letu igralo igre na srečo za denar, pri čemer so fantje izrazito bolj dejavni kot dekleta. S pomočjo metode k-voditeljev smo dijake razvrstili v tri skupine: aktivne igralce, radovedne igralce in nezainteresirane. Rezultati potrjujejo, da je zgodnja izpostavljenost igram na srečo pomemben napovednik kasnejše intenzivnosti igranja. Povezanost igranja iger na srečo z nižjim učnim uspehom in izpostavljenostjo digitalnim vsebinam opozarja na potrebo po regulaciji in preventivnih ukrepih za zaščito mladostnikov pred tveganji problematičnega igranja.
Ključne besede: mladi, igre na srečo, tvegana vedenja, metoda k-voditeljev
Objavljeno v ReVIS: 16.01.2026; Ogledov: 457; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Sodobno izseljevanje iz Slovenije
Nika Gantar, 2025, ni določena

Opis: Magistrska naloga obravnava sodobno izseljevanje mladih iz Slovenije, s poudarkom na njihovih motivih, izkušnjah in pogojih za morebitno vrnitev. Teoretični del temelji na klasičnih in sodobnih migracijskih teorijah, pri čemer je poseben poudarek namenjen transnacionalni perspektivi, potisnim in vlečnim dejavnikom ter vlogi socialnih omrežij in strukturnih okoliščin. Empirični del naloge temelji na kvalitativni raziskavi z dvanajstimi polstrukturiranimi intervjuji s Slovenci in Slovenkami, ki so se mladi izselili v različne države sveta. Analiza intervjujev je razkrila več tematskih sklopov, med drugim razloge za odhod, proces selitve, izkušnje v tujini, stike z domovino, pogoje za povratek in načrte za prihodnost. Poudarjena je tudi vloga digitalnih tehnologij pri ohranjanju transnacionalnih vezi in dostopu do priložnosti. V empiričnem delu so predstavljene razlike v motivaciji in izkušnjah glede na spol, izobrazbo in ciljno državo. Naloga opozarja na pomembnost oblikovanja celovitih in dolgoročno zastavljenih migracijskih politik, ki ne temeljijo le na statistiki, temveč vključujejo tudi razumevanje osebnih izkušenj izseljencev. Predlagani so konkretni ukrepi, kot so spodbude za povratnike in vključevanje mladih v načrtovanje politik. Raziskava tako prispeva k boljšemu razumevanju sodobnih migracijskih tokov in nudi izhodišča za prihodnje raziskave ter oblikovanje vključujoče družbene strategije.
Ključne besede: Izseljevanje, mladi, Slovenija, migracijske teorije, transnacionalnost, kroženje možganov, migracijske politike
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2025; Ogledov: 632; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

4.
Nasilje v športu med mladimi v Sloveniji in človekove pravice : magistrsko delo
Edin Šupuk, 2025, magistrsko delo

Opis: Nasilje v športu med mladimi predstavlja kompleksen in večplasten pojav, ki zahteva celovito obravnavo s pravnega, družbenega in etičnega vidika. Šport ima ključno vlogo pri fizičnem, psihičnem in socialnem razvoju mladih, vendar lahko neustrezen nadzor in pomanjkanje regulativnih mehanizmov vodita v različne oblike nasilja, kot so fizično, psihično in spolno nasilje, s čimer prihaja do hudih kršitev temeljnih človekovih pravic. Magistrsko delo raziskuje zakonodajni okvir, ki ureja zaščito mladih športnikov v Sloveniji, in ugotavlja ključne pomanjkljivosti pri izvajanju zaščitnih ukrepov. V raziskavi so bile uporabljene deskriptivna, empirična, kvalitativna, normativna in zgodovinska metoda, kar omogoča celovito analizo problema. Namen in cilji raziskave so oceniti učinkovitost obstoječih pravnih mehanizmov pri preprečevanju nasilja v športu in zaščiti mladih športnikov, raziskati vpliv nasilja na človekove pravice ter ugotoviti, kako se nasilje v športnem okolju odraža v praksi. Iz analize je razvidno, da so potrebni zakonodajne izboljšave in večji nadzor nad izvajanjem zaščitnih ukrepov. Poseben poudarek je namenjen vlogi športnih organizacij, odgovornosti trenerjev in drugih ključnih deležnikov pri zagotavljanju varnega športnega okolja. V zaključku so podani konkretni predlogi za krepitev preventivnih ukrepov in izboljšanje pravne zaščite mladih v športu v Sloveniji.
Ključne besede: nasilje v športu, mladi športniki, človekove pravice, zakonodajne izboljšave, varno športno okolje, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 850; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

5.
6.
7.
Uporaba spletnih družbenih omrežij pri mladih odraslih: Pomen spremljanja vsebin duševnega zdravja v vsakdanjem življenju
Maja Mlekuž, 2025, ni določena

Opis: Magistrsko delo raziskuje na eni strani vlogo in navade mladih odraslih pri uporabi spletnih družbenih omrežij ter vpliv teh na dojemanje in ozaveščenost o duševnem zdravju. Tehnološki napredek in digitalna omrežja postajajo sestavni del vsakdanjega življenja, kar vpliva na naša družbena vedenja ter dojemanje sebe in okolice. V strokovnem delu se osredotočamo na pomen povezanosti za duševno zdravje in hkrati na tveganja, povezana z neresničnimi informacijami, stigmatizacijo in s t. i. filter mehurčki, ki jih ustvarjajo algoritmi na družbenih omrežjih. Magistrsko delo vključuje teoretični del, v katerem obravnavamo razvoj tehnologije, nove medije, družbene medije, spletna družbena omrežja, njihovo funkcionalnost in vpliv na uporabnike. Poleg tega ta del služi kot temelj razumevanja vsebin o duševnem zdravju ter vlogi družbenih omrežij pri širjenju informacij. Empirični del naloge se najprej osredotoča na navade mladih odraslih pri uporabi spletnih družbenih omrežij ter na poskus določanja njihove uporabne vrednosti, v nadaljevanju pa na spremljanje vsebin o duševnem zdravju in razumevanje, kaj jim te vsebine prinašajo v življenje. Osrednji ugotovitvi nakazujeta na množično in pogosto uporabo spletnih družbenih omrežij ter raznoliko uporabno vrednost, hkrati pa dokazujeta pomembno vlogo družbenih omrežij na širjenje informacij o duševnem zdravju ter poudarjata vidne učinke spremljanja vsebin o duševnem zdravju v vsakdanjem življenju mladih odraslih.
Ključne besede: tehnologija, spletna družbena omrežja, mladi odrasli, duševno zdravje, stigma, algoritmi
Objavljeno v ReVIS: 24.09.2025; Ogledov: 921; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

8.
9.
Vloga varuha človekovih pravic v zvezi s stanovanjsko problematiko
Maja Krapež, 2025, ni določena

Opis: Diplomska naloga poudarja pomen človekovih pravic, ki so dane vsakomur, in kako pomembno ter nepogrešljivo je, da varuh skrbi za njihovo spoštovanje. Varuh človekovih pravic Republike Slovenije ima na svojem področju širok spekter možnosti delovanja in opozarjanja na kršitve. Prikaže se pomen pravilnega delovanja vseh organov pri razreševanju stanovanjske problematike mladih. Neobstoječa ali pomanjkljiva stanovanjska zakonodaja ima največji vpliv med najranljivejšimi skupinami, med katere so uvrščeni tudi mladi. Opisani so ključni vidiki nedostopnosti stanovanja kot družbene dobrine in vpliv trenutnega stanja na socialno varnost ter osebno dostojanstvo mladih. Bistvene ugotovitve diplomske naloge so rezultati raziskave, ki prikazujejo, kakšen odnos imajo mladi, stari od 20 do vključno 29, v mestni občini Nova Gorica do stanovanjske problematike in postopanja Varuha človekovih pravic Republike Slovenije na tem področju. Pridobljeni podatki kažejo na aktualnost in resnost stanovanjske problematike med mladimi, ki si želijo predvsem aktivnejšega ravnanja varuha. Rezultati kažejo predvsem, da večina mladih v mestni občini Nova Gorica meni, da jim varuh lahko pomaga pri razreševanju stanovanjske problematike.
Ključne besede: varuh človekovih pravic, pravica do stanovanja, mladi, stanovanjska problematika, raziskava, pomanjkanje stanovanj, Mestna občina Nova Gorica
Objavljeno v ReVIS: 05.06.2025; Ogledov: 1281; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh