1. Sodobno izseljevanje iz SlovenijeNika Gantar, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava sodobno izseljevanje mladih iz Slovenije, s poudarkom na njihovih motivih, izkušnjah in pogojih za morebitno vrnitev. Teoretični del temelji na klasičnih in sodobnih migracijskih teorijah, pri čemer je poseben poudarek namenjen transnacionalni perspektivi, potisnim in vlečnim dejavnikom ter vlogi socialnih omrežij in strukturnih okoliščin. Empirični del naloge temelji na kvalitativni raziskavi z dvanajstimi polstrukturiranimi intervjuji s Slovenci in Slovenkami, ki so se mladi izselili v različne države sveta.
Analiza intervjujev je razkrila več tematskih sklopov, med drugim razloge za odhod, proces selitve, izkušnje v tujini, stike z domovino, pogoje za povratek in načrte za prihodnost. Poudarjena je tudi vloga digitalnih tehnologij pri ohranjanju transnacionalnih vezi in dostopu do priložnosti. V empiričnem delu so predstavljene razlike v motivaciji in izkušnjah glede na spol, izobrazbo in ciljno državo.
Naloga opozarja na pomembnost oblikovanja celovitih in dolgoročno zastavljenih migracijskih politik, ki ne temeljijo le na statistiki, temveč vključujejo tudi razumevanje osebnih izkušenj izseljencev. Predlagani so konkretni ukrepi, kot so spodbude za povratnike in vključevanje mladih v načrtovanje politik. Raziskava tako prispeva k boljšemu razumevanju sodobnih migracijskih tokov in nudi izhodišča za prihodnje raziskave ter oblikovanje vključujoče družbene strategije.
Ključne besede: Izseljevanje, mladi, Slovenija, migracijske teorije, transnacionalnost, kroženje možganov, migracijske politike
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2025; Ogledov: 192; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (1,63 MB) |
2. Nasilje v športu med mladimi v Sloveniji in človekove pravice : magistrsko deloEdin Šupuk, 2025, magistrsko delo Opis: Nasilje v športu med mladimi predstavlja kompleksen in večplasten pojav, ki zahteva celovito obravnavo s pravnega, družbenega in etičnega vidika. Šport ima ključno vlogo pri fizičnem, psihičnem in socialnem razvoju mladih, vendar lahko neustrezen nadzor in pomanjkanje regulativnih mehanizmov vodita v različne oblike nasilja, kot so fizično, psihično in spolno nasilje, s čimer prihaja do hudih kršitev temeljnih človekovih pravic. Magistrsko delo raziskuje zakonodajni okvir, ki ureja zaščito mladih športnikov v Sloveniji, in ugotavlja ključne pomanjkljivosti pri izvajanju zaščitnih ukrepov. V raziskavi so bile uporabljene deskriptivna, empirična, kvalitativna, normativna in zgodovinska metoda, kar omogoča celovito analizo problema. Namen in cilji raziskave so oceniti učinkovitost obstoječih pravnih mehanizmov pri preprečevanju nasilja v športu in zaščiti mladih športnikov, raziskati vpliv nasilja na človekove pravice ter ugotoviti, kako se nasilje v športnem okolju odraža v praksi. Iz analize je razvidno, da so potrebni zakonodajne izboljšave in večji nadzor nad izvajanjem zaščitnih ukrepov. Poseben poudarek je namenjen vlogi športnih organizacij, odgovornosti trenerjev in drugih ključnih deležnikov pri zagotavljanju varnega športnega okolja. V zaključku so podani konkretni predlogi za krepitev preventivnih ukrepov in izboljšanje pravne zaščite mladih v športu v Sloveniji.
Ključne besede: nasilje v športu, mladi športniki, človekove pravice, zakonodajne izboljšave, varno športno okolje, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 246; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,52 MB) |
3. |
4. |
5. Uporaba spletnih družbenih omrežij pri mladih odraslih: Pomen spremljanja vsebin duševnega zdravja v vsakdanjem življenjuMaja Mlekuž, 2025, ni določena Opis: Magistrsko delo raziskuje na eni strani vlogo in navade mladih odraslih pri uporabi spletnih družbenih omrežij ter vpliv teh na dojemanje in ozaveščenost o duševnem zdravju. Tehnološki napredek in digitalna omrežja postajajo sestavni del vsakdanjega življenja, kar vpliva na naša družbena vedenja ter dojemanje sebe in okolice. V strokovnem delu se osredotočamo na pomen povezanosti za duševno zdravje in hkrati na tveganja, povezana z neresničnimi informacijami, stigmatizacijo in s t. i. filter mehurčki, ki jih ustvarjajo algoritmi na družbenih omrežjih. Magistrsko delo vključuje teoretični del, v katerem obravnavamo razvoj tehnologije, nove medije, družbene medije, spletna družbena omrežja, njihovo funkcionalnost in vpliv na uporabnike. Poleg tega ta del služi kot temelj razumevanja vsebin o duševnem zdravju ter vlogi družbenih omrežij pri širjenju informacij. Empirični del naloge se najprej osredotoča na navade mladih odraslih pri uporabi spletnih družbenih omrežij ter na poskus določanja njihove uporabne vrednosti, v nadaljevanju pa na spremljanje vsebin o duševnem zdravju in razumevanje, kaj jim te vsebine prinašajo v življenje. Osrednji ugotovitvi nakazujeta na množično in pogosto uporabo spletnih družbenih omrežij ter raznoliko uporabno vrednost, hkrati pa dokazujeta pomembno vlogo družbenih omrežij na širjenje informacij o duševnem zdravju ter poudarjata vidne učinke spremljanja vsebin o duševnem zdravju v vsakdanjem življenju mladih odraslih.
Ključne besede: tehnologija, spletna družbena omrežja, mladi odrasli, duševno zdravje, stigma, algoritmi
Objavljeno v ReVIS: 24.09.2025; Ogledov: 303; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,32 MB) |
6. |
7. Vloga varuha človekovih pravic v zvezi s stanovanjsko problematikoMaja Krapež, 2025, ni določena Opis: Diplomska naloga poudarja pomen človekovih pravic, ki so dane vsakomur, in kako pomembno ter nepogrešljivo je, da varuh skrbi za njihovo spoštovanje. Varuh človekovih pravic Republike Slovenije ima na svojem področju širok spekter možnosti delovanja in opozarjanja na kršitve. Prikaže se pomen pravilnega delovanja vseh organov pri razreševanju stanovanjske problematike mladih. Neobstoječa ali pomanjkljiva stanovanjska zakonodaja ima največji vpliv med najranljivejšimi skupinami, med katere so uvrščeni tudi mladi. Opisani so ključni vidiki nedostopnosti stanovanja kot družbene dobrine in vpliv trenutnega stanja na socialno varnost ter osebno dostojanstvo mladih. Bistvene ugotovitve diplomske naloge so rezultati raziskave, ki prikazujejo, kakšen odnos imajo mladi, stari od 20 do vključno 29, v mestni občini Nova Gorica do stanovanjske problematike in postopanja Varuha človekovih pravic Republike Slovenije na tem področju. Pridobljeni podatki kažejo na aktualnost in resnost stanovanjske problematike med mladimi, ki si želijo predvsem aktivnejšega ravnanja varuha. Rezultati kažejo predvsem, da večina mladih v mestni občini Nova Gorica meni, da jim varuh lahko pomaga pri razreševanju stanovanjske problematike.
Ključne besede: varuh človekovih pravic, pravica do stanovanja, mladi, stanovanjska problematika, raziskava, pomanjkanje stanovanj, Mestna občina Nova Gorica
Objavljeno v ReVIS: 05.06.2025; Ogledov: 622; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,00 MB) |
8. |
9. MEDIJSKA VZGOJA V SLOVENIJI Z VIDIKA STARŠEV IN MLADIHAnja Bratoš, 2024, ni določena Opis: Medijska vzgoja obsega pridobivanje in razvoj raznovrstnih medijskih znanj in kompetenc, kot so sposobnosti dostopa, analize in evalvacije, ustvarjanja, refleksije ter ukrepanja. Te so zaradi širjenja in razvoja medijskih in predvsem digitalnih vsebin nepogrešljive, potreba po ustreznem izobraževanju na to temo zato narašča in zadeva družbo v celoti. V nalogi Medijska vzgoja v Sloveniji z vidika staršev osnovnošolcev in mladih preučujemo izbrani fenomen na domačih tleh z vidika staršev osnovnošolcev in mladih. Prvi del sestavljajo pojmovno-teoretična izhodišča, temelječa na obsežni strokovni in znanstveni literaturi, medtem ko v empiričnem delu izhajamo iz filozofskega ozadja pragmatizma, uporabljamo mešane metode in operiramo z izbranimi sekundarnimi podatki treh predhodnih raziskav. Končne ugotovitve so času primerne in celostne, saj združujejo tako meritve realnosti, ki jo je moč opazovati in posplošiti, kot tudi opise bolj poglobljenega razumevanja medijske vzgoje. Najprej potrdimo predpostavljene dejavnike, ki vplivajo na razvoj medijskih spretnosti in navad, nato razkrijemo nove. Ob tem na podlagi zaznave velikega neskladja na nekaterih ravneh medijske in digitalne pismenosti med današnjimi odraščajočimi, starejšimi in celo generacijami izpred desetih let, vztrajno opozarjamo na nujo po posodobitvi učnih načrtov ter implementaciji aktualnejših in ustreznejših metod in vsebin na tem področju. Sočasno osvetlimo še problematiko odnosa institucij do medijskih naprav in neusklajenih šolskih pravilnikov ter odraslih, katerih lastne medijske navade so včasih problematične, edukacijske prakse pa nezadostne. Delo v obliki obsežnega, kakovostnega ter aktualnega popisa stanja in trendov preučevanega fenomena tako predstavlja pomemben prispevek k znanosti ter priložnost za optimizacijo procesov medijske vzgoje in s tem povečanje medijske pismenosti slovenskih državljanov v prihodnosti.
Ključne besede: medijska vzgoja, medijska pismenost, vplivi medijev, mediji, mladi, srednješolci, osnovnošolci
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2025; Ogledov: 719; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,66 MB) |
10. Vloga karierne orientacije v visokošolskem izobraževanjuSara Hozjan, 2025, ni določena Opis: Zgodnje odločanje o karieri, ki ga dojemamo kot neprekinjen in dinamičen proces, je ključno za mlade na današnjem konkurenčnem trgu dela, česar se zavedajo tudi visokošolske inštitucije. Pomembno je, da se mlad diplomant zna soočiti z izzivi menjavanja zaposlitve in aktivno oblikovati svoj karierni razvoj. Vendar pa raziskave med mladimi razkrivajo številne probleme, s katerimi se soočajo mladi ob prehodu na trg dela, kot so na primer spoznavanje samega sebe, iskanje delovnih mest v skladu z njihovimi pričakovanji ter željami, iskanje zaposlitve, priprava življenjepisa ter priprava na zagovor in podobno. Prav tako se pojavljajo tudi problemi, kot so vse večje zahteve delodajalcev, kako lahko mladi pristopijo do njih, navežejo stik, se predstavijo, poudarijo svoje prednosti in veščine.
Pomembno je, da so mladi seznanjeni z izzivi trga dela, da razvijejo kompetence načrtovanja in vodenja kariere. Menimo, da so izzivi prehoda na trg dela toliko večji ravno zaradi tega. Mladi poiščejo pomoč pri načrtovanju kariere ter dodatna izobraževanja šele ob vstopu na trg dela, namesto da bi to možnost izkoristili že v času študija ob pomoči kariernega centra ter kariernih svetovalcev. Zato je vloga karierne orientacije s tega vidika zelo pomembna.
Karierna orientacija predstavlja ključni element, ki bi moral biti vključen v celoten proces izobraževanja, saj sistematično ter dosledno razvija njihove kompetence. Študentom nudi informacije in podporo za sprejemanje odločitev, izbiro poklicne poti ter načrtovanje kariere. Študenti, ki že med šolanjem izkoristijo možnosti karierne orientacije, so bolje pripravljeni na prehod na trg dela, kar vodi do bolj informiranih odločitev glede poklica in razvoja profesionalnih stikov.
V diplomski nalogi smo med študenti fakultet članic Univerze v Novem mestu preučili stališča študentov do vključevanja v storitve kariernega centra in karierne orientacije ter njihovo aktivno vlogo pri načrtovanju kariere. Analizirali smo potrebe po visokokakovostni karierni orientaciji med študijem, ovrednotili načine izvajanja karierne orientacije ter poiskali tematska področja, na katerih študenti potrebujejo največ podpore. Raziskava je pokazala, da večina študentov pozna svoje karierne možnosti in ima oblikovane karierne cilje, vendar se pri njih pojavlja dvom oz. občutek negotovosti glede prihodnosti in vprašanje, ali bi morali poiskati pomoč pri načrtovanju kariere. Tako študenti ne poznajo v zadostni meri vseh storitev kariernega centra, pogosto pa njihove aktivnosti zaradi študijskih in drugih obveznosti dojemajo kot dodatno obveznost in ne kot priložnost za razvoj kariernih kompetenc in načrtovanje kariere.
Ključne besede: karierna orientacija, mladi, načrtovanje kariere, karierni center, visokošolska inštitucija
Objavljeno v ReVIS: 23.01.2025; Ogledov: 784; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,19 MB) |
