Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Za namene magistrske naloge smo zasnovali in izvedli program z interoceptivnimi vajami, prilagojenimi iz priročnika dr. Emme Goodall, ki je sodelovala z avstralsko vlado. Ugotavljali smo ali lahko s pomočjo interoceptivnih aktivnosti pomagamo mladostnikom pri krepitvi interocepcije in samoregulacijskih procesov. V ta namen je bila izbrana skupina mladostnikov, s katerimi smo interoceptivne aktivnosti izvajali v 8-tedenskem programu, kjer so v osmih srečanjih izvedli različne aktivnosti, ki vključujejo zaznavanje telesnih občutkov. Zaradi narave problema smo uporabili kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Objektivni podatki so bili preučevani s kvantitativno metodo z MAIA-Y vprašalnikom pred programom in po njem. S kvalitativno metodo smo s pomočjo intervjuja zbrali podatke po koncu programa z vodjo dejavnosti, z opisno anketo pa ovrednotili program s strani udeležencev. Na ta način smo vse ugotovitve povezali v končno zasnovo. Na podlagi dobljenih podatkov ne moremo potrditi, da omenjeni program pomaga krepitvi interocepcije in samoregulacije mladostnikov.
Ključne besede: Telesne tehnike, interocepcija, samoregulacija, samokontrola, samoobvladanje, interoceptivne aktivnosti, mladostniki
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2026; Ogledov: 241; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,55 MB)

Opis: Magistrska naloga obravnava uporabo virtualne resničnosti pri obravnavi šolske anksioznosti z vidika strokovnjakov s področja duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Namen raziskave je ugotoviti, v kolikšni meri strokovnjaki poznajo in uporabljajo virtualno resničnost v svoji terapevtski praksi, ter raziskati njihovo pripravljenost za vključevanje te tehnologije v svojo delovno prakso. Raziskava temelji na kvantitativnem pristopu, pri čemer so podatki zbrani z anketnim vprašalnikom. Rezultati pokažejo, da je poznavanje virtualne resničnosti kot terapevtskega orodja med strokovnjaki zelo nizko, njena uporaba pa v terapevtskem smislu sploh ni prisotna. Končne ugotovitve kažejo, da ima virtualna resničnost pri obravnavi šolske anksioznosti obetaven, a še ne povsem uveljavljen potencial, ki pred tem zahteva še nadaljnji razvoj strokovnih in institucionalnih pogojev.
Ključne besede: virtualna resničnost, šolska anksioznost, mladostniki, terapevtska praksa, stališča strokovnjakov, tehnološke inovacije
Objavljeno v ReVIS: 07.05.2026; Ogledov: 394; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Motnje hranjenja so danes, predvsem med mlajšimi generacijami, zelo aktualni problem. Na njihov razvoj v veliki meri, s prikazom lepotnega ideala, ki sproži nezadovoljstvo z lastnim telesom, vplivajo socialna omrežja. Zaradi nastale slabe samopodobe se mladi začnejo posluževati slabih prehranjevalnih navad, kar velikokrat privede v razvoj motenj hranjenja. Metode: V teoretičnem delu je bila uporabljena metoda komparacije in deskriptivna metoda. Z izbranima metodama smo pregledali tujo in domačo znanstveno in strokovno literaturo. Po pregledu smo vso literaturo združili in jo podrobneje predstavili. Tudi v empiričnem delu sta bili uporabljeni metodi metoda komparacije in deskriptivna metoda. Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metodologija. V tem delu smo združili ugotovitve več prebranih člankov in jih predstavili v tabeli. Za postopek zbiranja člankov smo upodobili z diagramom PRISMA. Rezultati: Skupaj je bilo v diplomskem delu uporabljenih 83 virov, od tega v teoretičnem delu 65, v empiričnem delu pa 18. Ugotovili smo, da obstaja več načinov, s pomočjo katerih socialna omrežja vplivajo na nastanek motenj hranjenja. Motnje hranjenja se najpogosteje pojavijo pri mlajših populacijah in pri ženskem spolu. K razvoju v veliki meri doprinesejo telesni ideali na socialnih omrežjih in slaba samopodoba. Razprava: Po analizi vse prebrane literature, člankov in raziskav smo potrdili svoja pričakovanja o povezanosti socialnih omrežij z razvojem motenj hranjenja pri mladih. V empiričnem delu je bila uporabljena v večini tuja literatura, saj raziskav na domačih tleh nismo zasledili. Zato menimo, da bi se moralo bolj raziskati tudi področje problematike motenj hranjenja med slovenskimi mladostniki.
Ključne besede: motnje hranjenja, socialna omrežja, mladostniki, telesna samopodoba, vpliv medijev
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2026; Ogledov: 678; Prenosov: 51
Celotno besedilo (2,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Magistrsko delo obravnava neprostovoljne hospitalizacije mladoletnih oseb s težavami v duševnem zdravju. Preučili smo pravno ureditev ter pogledali, kakšno je dejansko stanje na tem področju v Sloveniji. Pri preučitvi ureditve varstva mladoletnikov z duševnimi težavami v primeru prisilnega zdravljenja smo uporabili deskriptivno, analitično, razlagalno, deduktivno in primerjalno metodo ter opravili intervju s predstavnikom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije. Želeli smo ugotoviti, ali obstoječi pravni okvir ustrezno varuje njihove pravice. Cilji raziskovanja so vezani na ugotovitev dejanskega stanja na tem področju, preučitev slovenske zakonodaje in primerjavo s Švedsko, pregled kršitev človekovih pravic in preučitev sodb Evropskega sodišča za človekove pravice glede neprostovoljnega zdravljenja mladoletnih duševnih bolnikov ter oceno ključnih izzivov, s katerimi se soočata zakonodaja in sodna praksa pri varstvu pravic mladoletnih bolnikov z duševno motnjo. Ugotovili smo, da se stanje na tem področju v zadnjih letih izboljšuje in da imata tako Slovenija kot Švedska dobro urejeno zakonodajo, ki se osredotoča tudi specifično na mladoletne osebe. V praksi pa se Slovenija še vedno bori s prostorskim pomanjkanjem in kadrovskim primanjkljajem. Magistrsko delo omogoča vpogled v pomembno tematiko, ki je vedno bolj aktualna, saj se vedno več mladoletnikov spopada z duševnimi težavami, z rezultati raziskave pa upamo tudi na zmanjšanje stigme duševnih težav med mladimi ter povečanje prostorskih in kadrovskih kapacitet na tem področju.
Ključne besede: neprostovoljna hospitalizacija, mladostniki, duševno zdravje, človekove pravice, Zakon o duševnem zdravju
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 878; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Spolna vzgoja ni le posredovanje dejstev o človeški anatomiji in reprodukciji, temveč tudi razvijanje odgovornega odnosa do spolnosti, krepitev samozavesti in sposobnosti za vzpostavljanje varnih ter zdravih medosebnih odnosov; kot taka predstavlja ključni dejavnik pri preprečevanju spolno prenosljivih okužb. Spolno prenosljive okužbe imajo daljnosežne posledice za spolno in reproduktivno zdravje posameznikov ter povzročajo dolgotrajne stroške za zdravstveno varstvo v skupnosti. Uradno prijavljene stopnje teh bolezni pogosto podcenjujejo dejansko breme okužb, saj so številne spolno prenosljive bolezni asimptomatske, poleg tega je poročanje o njih pogosto pomanjkljivo. Metoda: Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo opredelili pomen spolne vzgoje, predstavili spolno prenosljive okužbe ter vlogo zdravstvenih delavcev pri njihovem preprečevanju. Podatke smo pridobili v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Google učenjak in ResearchGate. V empiričnem delu smo za raziskavo uporabili anketni vprašalnik; anketiranje smo izvedli prek spletne strani 1KA, povezavo smo udeležencem poslali po e-pošti. Anketni vprašalnik je vseboval demografska vprašanja in vprašanja za ugotavljanje trenutne ravni informiranosti in ozaveščenosti študentov ter vpliva spolne vzgoje na preprečevanje spolno prenosljivih okužb. V raziskavo so bili vključeni redni študenti 1. stopnje Univerze v Novem mestu, stari do 25 let. Zbrane podatke smo analizirali in statistično obdelali s programoma 1KA in SPSS. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 166 študentov, in sicer 67,3 % žensk in 32,7 % moških. Skoraj polovica študentov – 47,5 % – je obiskovala fakulteto za ekonomijo in informatiko, 35,6 % fakulteto za zdravstvene vede in 16,8 % fakulteto za strojništvo. Manj kot polovica študentov meni, da so dovolj informirani o spolno prenosljivih okužbah (SPO) in strategijah za njihovo preprečevanje, čeprav so pokazali dobro poznavanje teh bolezni. Večina študentov zelo pogosto ali vedno uporablja zaščito pri spolnem odnosu z neznanim partnerjem, se izogiba pogosti menjavi spolnih partnerjev, občasno obiskuje preventivne zdravstvene preglede ter se redko testira za SPO. Večino znanja o spolno prenosljivih okužbah so študenti pridobili na internetu, v šoli in od zdravstvenih delavcev. Po njihovem mnenju ima spolna vzgoja pomembno vlogo pri preprečevanju in omejevanju spolno prenosljivih okužb. Zdravstvene delavce dojemajo kot zaupanja vredne in kompetentne sogovornike pri temah, povezanih s spolnostjo. Razprava: Študenti Univerze v Novem mestu so sicer pokazali dobro znanje o spolno prenosljivih okužbah in strategijah za njihovo preprečevanje, a ostajajo vrzeli v tem znanju, ki jih je treba zapolniti. Univerza bi z uvedbo spolne vzgoje (ki je temeljnega pomena pri preprečevanju in omejevanju spolno prenosljivih okužb) kot obveznega predmeta v študijske programe ali z organizacijo izobraževalnih in informativnih dogodkov prispevala k spolnemu zdravju oziroma zmanjšanju pojavnosti spolno prenosljivih okužb med mladimi. Tako bi internet kot glavni vir informacij, in to v nekaterih primerih zavajajočih, nadomestili usposobljeni učitelji in zdravstveni delavci. Ključne besede: izobraževanje, spolna vzgoja, mladostniki, spolno prenosljive okužbe, preprečevanje spolno prenosljivih okužb, vloga zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: Ključne besede: izobraževanje, spolna vzgoja, mladostniki, spolno prenosljive okužbe, preprečevanje spolno prenosljivih okužb, vloga zdravstvenih delavcev.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 1396; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,94 MB)