Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Motnje hranjenja so danes, predvsem med mlajšimi generacijami, zelo aktualni problem. Na njihov razvoj v veliki meri, s prikazom lepotnega ideala, ki sproži nezadovoljstvo z lastnim telesom, vplivajo socialna omrežja. Zaradi nastale slabe samopodobe se mladi začnejo posluževati slabih prehranjevalnih navad, kar velikokrat privede v razvoj motenj hranjenja. Metode: V teoretičnem delu je bila uporabljena metoda komparacije in deskriptivna metoda. Z izbranima metodama smo pregledali tujo in domačo znanstveno in strokovno literaturo. Po pregledu smo vso literaturo združili in jo podrobneje predstavili. Tudi v empiričnem delu sta bili uporabljeni metodi metoda komparacije in deskriptivna metoda. Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metodologija. V tem delu smo združili ugotovitve več prebranih člankov in jih predstavili v tabeli. Za postopek zbiranja člankov smo upodobili z diagramom PRISMA. Rezultati: Skupaj je bilo v diplomskem delu uporabljenih 83 virov, od tega v teoretičnem delu 65, v empiričnem delu pa 18. Ugotovili smo, da obstaja več načinov, s pomočjo katerih socialna omrežja vplivajo na nastanek motenj hranjenja. Motnje hranjenja se najpogosteje pojavijo pri mlajših populacijah in pri ženskem spolu. K razvoju v veliki meri doprinesejo telesni ideali na socialnih omrežjih in slaba samopodoba. Razprava: Po analizi vse prebrane literature, člankov in raziskav smo potrdili svoja pričakovanja o povezanosti socialnih omrežij z razvojem motenj hranjenja pri mladih. V empiričnem delu je bila uporabljena v večini tuja literatura, saj raziskav na domačih tleh nismo zasledili. Zato menimo, da bi se moralo bolj raziskati tudi področje problematike motenj hranjenja med slovenskimi mladostniki.
Ključne besede: motnje hranjenja, socialna omrežja, mladostniki, telesna samopodoba, vpliv medijev
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2026; Ogledov: 204; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Magistrsko delo obravnava neprostovoljne hospitalizacije mladoletnih oseb s težavami v duševnem zdravju. Preučili smo pravno ureditev ter pogledali, kakšno je dejansko stanje na tem področju v Sloveniji. Pri preučitvi ureditve varstva mladoletnikov z duševnimi težavami v primeru prisilnega zdravljenja smo uporabili deskriptivno, analitično, razlagalno, deduktivno in primerjalno metodo ter opravili intervju s predstavnikom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije. Želeli smo ugotoviti, ali obstoječi pravni okvir ustrezno varuje njihove pravice. Cilji raziskovanja so vezani na ugotovitev dejanskega stanja na tem področju, preučitev slovenske zakonodaje in primerjavo s Švedsko, pregled kršitev človekovih pravic in preučitev sodb Evropskega sodišča za človekove pravice glede neprostovoljnega zdravljenja mladoletnih duševnih bolnikov ter oceno ključnih izzivov, s katerimi se soočata zakonodaja in sodna praksa pri varstvu pravic mladoletnih bolnikov z duševno motnjo. Ugotovili smo, da se stanje na tem področju v zadnjih letih izboljšuje in da imata tako Slovenija kot Švedska dobro urejeno zakonodajo, ki se osredotoča tudi specifično na mladoletne osebe. V praksi pa se Slovenija še vedno bori s prostorskim pomanjkanjem in kadrovskim primanjkljajem. Magistrsko delo omogoča vpogled v pomembno tematiko, ki je vedno bolj aktualna, saj se vedno več mladoletnikov spopada z duševnimi težavami, z rezultati raziskave pa upamo tudi na zmanjšanje stigme duševnih težav med mladimi ter povečanje prostorskih in kadrovskih kapacitet na tem področju.
Ključne besede: neprostovoljna hospitalizacija, mladostniki, duševno zdravje, človekove pravice, Zakon o duševnem zdravju
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 389; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Spolna vzgoja ni le posredovanje dejstev o človeški anatomiji in reprodukciji, temveč tudi razvijanje odgovornega odnosa do spolnosti, krepitev samozavesti in sposobnosti za vzpostavljanje varnih ter zdravih medosebnih odnosov; kot taka predstavlja ključni dejavnik pri preprečevanju spolno prenosljivih okužb. Spolno prenosljive okužbe imajo daljnosežne posledice za spolno in reproduktivno zdravje posameznikov ter povzročajo dolgotrajne stroške za zdravstveno varstvo v skupnosti. Uradno prijavljene stopnje teh bolezni pogosto podcenjujejo dejansko breme okužb, saj so številne spolno prenosljive bolezni asimptomatske, poleg tega je poročanje o njih pogosto pomanjkljivo. Metoda: Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo opredelili pomen spolne vzgoje, predstavili spolno prenosljive okužbe ter vlogo zdravstvenih delavcev pri njihovem preprečevanju. Podatke smo pridobili v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Google učenjak in ResearchGate. V empiričnem delu smo za raziskavo uporabili anketni vprašalnik; anketiranje smo izvedli prek spletne strani 1KA, povezavo smo udeležencem poslali po e-pošti. Anketni vprašalnik je vseboval demografska vprašanja in vprašanja za ugotavljanje trenutne ravni informiranosti in ozaveščenosti študentov ter vpliva spolne vzgoje na preprečevanje spolno prenosljivih okužb. V raziskavo so bili vključeni redni študenti 1. stopnje Univerze v Novem mestu, stari do 25 let. Zbrane podatke smo analizirali in statistično obdelali s programoma 1KA in SPSS. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 166 študentov, in sicer 67,3 % žensk in 32,7 % moških. Skoraj polovica študentov – 47,5 % – je obiskovala fakulteto za ekonomijo in informatiko, 35,6 % fakulteto za zdravstvene vede in 16,8 % fakulteto za strojništvo. Manj kot polovica študentov meni, da so dovolj informirani o spolno prenosljivih okužbah (SPO) in strategijah za njihovo preprečevanje, čeprav so pokazali dobro poznavanje teh bolezni. Večina študentov zelo pogosto ali vedno uporablja zaščito pri spolnem odnosu z neznanim partnerjem, se izogiba pogosti menjavi spolnih partnerjev, občasno obiskuje preventivne zdravstvene preglede ter se redko testira za SPO. Večino znanja o spolno prenosljivih okužbah so študenti pridobili na internetu, v šoli in od zdravstvenih delavcev. Po njihovem mnenju ima spolna vzgoja pomembno vlogo pri preprečevanju in omejevanju spolno prenosljivih okužb. Zdravstvene delavce dojemajo kot zaupanja vredne in kompetentne sogovornike pri temah, povezanih s spolnostjo. Razprava: Študenti Univerze v Novem mestu so sicer pokazali dobro znanje o spolno prenosljivih okužbah in strategijah za njihovo preprečevanje, a ostajajo vrzeli v tem znanju, ki jih je treba zapolniti. Univerza bi z uvedbo spolne vzgoje (ki je temeljnega pomena pri preprečevanju in omejevanju spolno prenosljivih okužb) kot obveznega predmeta v študijske programe ali z organizacijo izobraževalnih in informativnih dogodkov prispevala k spolnemu zdravju oziroma zmanjšanju pojavnosti spolno prenosljivih okužb med mladimi. Tako bi internet kot glavni vir informacij, in to v nekaterih primerih zavajajočih, nadomestili usposobljeni učitelji in zdravstveni delavci. Ključne besede: izobraževanje, spolna vzgoja, mladostniki, spolno prenosljive okužbe, preprečevanje spolno prenosljivih okužb, vloga zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: Ključne besede: izobraževanje, spolna vzgoja, mladostniki, spolno prenosljive okužbe, preprečevanje spolno prenosljivih okužb, vloga zdravstvenih delavcev.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 488; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,94 MB)

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na ustrahovanje, ki se izvaja v kibernetskem prostoru s pošiljanjem agresivnih sporočil osebi. Lahko je ponižujoča fotografija ali videoposnetek, neprijetno besedilno sporočilo ali nevzdržen komentar na družbenih omrežjih. Glavni cilj naloge je dobiti vpogled v ustrahovanje in raziskati katera oblika kibernetskega ustrahovanja je med mladostniki v Zasavju najpogostejša, v kateri aplikaciji se izvaja in ali ostajajo statistično pomembne razlike med spoloma bodisi v vlogi ustrahovalca, bodisi v vlogi žrtve. Ugotavljali smo prav tako komu se žrtve viktimizacije največkrat zaupajo. Rezultati so pokazali, da je med mladostniki v Zasavju najpogostejša oblika kibernetsko nadlegovanje oziroma prejemanje grozečih, žaljivih, zlobnih in neprimernih sporočil v aplikaciji Snapchat, v vlogi ustrahovalca je bistvena razlika med spoloma v korist fantov, medtem ko so v vlogi žrtve fantje približno enako izpostavljeni kot dekleta.
Ključne besede: ustrahovanje, kibernetski prostor, kibernetsko ustrahovanje, mladostniki, Zasavje
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 1022; Prenosov: 7
Celotno besedilo (13,09 MB)

Opis: POVZETEK Izhodišča: Anoreksija nervoza je bolezen, ki se kaže kot namerno ali nenamerno uživanje premajhne količine hrane glede na starost, spol in raven telesne dejavnosti. Posledica je podhranjenost, pri kateri imajo lahko otroci in mladostniki izkrivljen pogled na svoje telo, so preobremenjeni z mislimi na hrano, se umikajo vase in izogibajo družabnim dejavnostim. Pogosto so čezmerno telesno dejavni in imajo občutek prekipevanja od energije. Pri prepoznavanju težav pri otrocih in mladostnikih je pomembno upoštevati, da se anoreksija nervoza v obdobju otroštva in mladostništva včasih začne neopazno. Starši pogosto ne opazijo, da se otrok drugače prehranjuje, saj so družinski obroki vse redkejši. Namen raziskave je preučiti posebnosti pri prehrani otrok in mladostnikov z anoreksijo nervozo ter vlogo staršev pri prepoznavanju in obravnavi te motnje. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarno zbiranje podatkov je temeljilo na podlagi sestavljene predloge za polstrukturirani intervju. Izbrani vzorec je bil namenski, vključeval je starše otrok, ki imajo anoreksijo nervozo. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da otroci in mladostniki z anoreksijo nervozo doživljajo izrazite prehranske omejitve in razvijajo posebne rituale, povezane s prehranjevanjem. Starši so poudarili pomembnost zgodnjega prepoznavanja simptomov, kar lahko prepreči resnejše zdravstvene zaplete. Otroci z anoreksijo nervozo se pogosto izogibajo določeni hrani in strogo načrtujejo svoje obroke, kar vodi v znatno izgubo telesne teže. Psihološki vidiki bolezni so prav tako ključni, saj otroci pogosto trpijo zaradi tesnobe, depresije in socialne izolacije. Sodelovanje z dietetiki, psihologi in zdravniki je bilo prepoznano kot bistveno za uspešno zdravljenje. Starši so poudarili tudi potrebo po večjem ozaveščanju in izobraževanju o anoreksiji nervozi, da bi lahko bolje podprli svoje otroke in zmanjšali stigmo, povezano z motnjo hranjenja. Razprava: Razprava potrjuje pomembnost zgodnjega odkrivanja in multidisciplinarnega pristopa k zdravljenju anoreksije nervoze. Starši igrajo ključno vlogo pri podpori otrok, kar kaže na nujnost njihovega izobraževanja in vključevanja v terapevtski proces. Psihološka podpora je ključna za obvladovanje duševnih težav, povezanih z motnjo hranjenja. Kljub omejitvam raziskave, kot je majhnost vzorca, ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju bolezni in dajejo smernice za nadaljnje raziskave ter izboljšanje praks zdravljenja in preventive.
Ključne besede: prehrana, anoreksija nervoza, mladostniki
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 1218; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,50 MB)