1. Kakovost življenja pacientov po možganski kapiMojca Horvat Trunkelj, 2026, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Možganska kap je ena najpogostejših bolezni ter razlog za invalidnost ne glede na starost, spol ali raso, katere posledica je lahko smrt. Bolezen pa ne prizadene samo bolnika, temveč predstavlja veliko breme za svojce, hkrati pa tudi zdravstveni sistem. Namen magistrskega dela bo na podlagi strokovne in znanstvene literature proučiti, raziskati in opisati možgansko kap ter s pomočjo anketnega vprašalnika dobiti informacije, kako možganska kap vpliva na kakovost življenja.
Metode: Za izdelavo magistrskega dela je bila uporabljena kvantitativna neeksperimentalna metoda s statistično analizo podatkov. Podatke za namen raziskave smo zbrali s pomočjo anketiranja. V vzorec smo vključili osebe po preboleli možganski kapi. Sodelovanje je bilo prostovoljno in anonimno. Anketo smo preko e-pošte poslali Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da možganska kap izrazito prizadene kakovost življenja, predvsem na področju mobilnosti in čustvenega blagostanja, pri čemer imajo posamezniki z več prebolelimi kapmi slabše izide in nižjo stopnjo samostojnosti. Med spoloma glede telesne bolečine ni bilo ugotovljenih pomembnih razlik. Vpliva starosti na kakovost življenja ni bilo mogoče zanesljivo potrditi.
Razprava: Možganska kap izrazito zmanjša kakovost življenja na telesni, psihološki in socialni ravni, saj povzroča motnje gibanja, zmanjšano samostojnost, kognitivne težave ter pogoste občutke depresije. Rehabilitacija ima ključno vlogo pri izboljšanju funkcionalnosti in splošnega počutja. Vpliv spola in starosti ni povsem jasen, saj lahko z ustrezno, individualno prilagojeno obravnavo tudi starejši posamezniki dosežejo pomembno izboljšanje.
Ključne besede: Možganska kap, rehabilitacija, SF-36, kakovost življenja.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 55; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (3,13 MB) |
2. From call to diagnosis: improving stroke triage in the medical dispatch unitStjepan Petričević, Igor Pelaić, Božidar Veljković, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Introduction. This study aimed to assess current stroke triage practices in the Medical Dispatch Unit (MPDJ) using the Croatian Emergency Call Reception Index, in order to identify areas for improvement in dispatcher training and caller awareness. Methods. A retrospective analysis was conducted using data from the e-Hitna system of the Zagreb County Emergency Medical Institute for the year 2023. Triage categories “Headache” (A.18) and “Altered consciousness/paralysis” (A.25) were analyzed in relation to confirmed stroke diagnoses based on ICD-10 codes (G45–G45.9, I60–I69.9). Statistical analysis included chi-square and Welch’s t-test. Results. A statistically significant association was found between the triage category “Altered consciousness/ paralysis” and confirmed stroke diagnosis (χ² = 11.82; p < 0.001). Many stroke patients were initially categorized under non-specific symptoms. No significant sex difference was observed in triage allocation (p = 0.9508), while women were significantly older than men (p < 0.001). Conclusion. Findings highlight the need for enhanced dispatcher education and public awareness on stroke symptoms. Improvements in stroke recognition protocols and follow-up with clinical outcomes are recommended to ensure more accurate and timely prehospital triage.
Ključne besede: možganska kap, nujna medicinska pomoč, razvrščanje pacientov, retrospektivne študije, dispečerske službe, izobraževanje, medicina, sprejemanje odločitev
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2026; Ogledov: 286; Prenosov: 3
Celotno besedilo (857,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Fizioterapevtski pristopi pri subluksaciji ramenskega sklepa pri pacientih po možganski kapi : pregled literatureDanijela Ujčič, 2026, diplomsko delo Opis: Možganska kap predstavlja enega najpogostejših vzrokov trajne invalidnosti in smrti ter prinaša številne gibalne in funkcionalne posledice, ki vplivajo na vsakdanje življenje pacientov. Med zapleti, ki se pogosto pojavijo po možganski kapi, je subluksacija ramenskega sklepa, ki otežuje rehabilitacijo zgornje okončine in zmanjšuje možnost za funkcionalno okrevanje. Diplomsko delo je usmerjeno v preučevanje fizioterapevtskih pristopov pri obravnavi tega zapleta. Teoretični del zajema opredelitev možganske kapi, njene vrste, etiološke dejavnike, epidemiologijo, patofiziološke mehanizme, klinično sliko in diagnostične postopke. Posebej so opisani anatomska in biomehanska zgradba ramenskega sklepa, spremembe, ki nastanejo v ramenskem sklepu po možganski kapi ter značilnosti in potek subluksacije. V empiričnem delu je bil opravljen pregled znanstvene in strokovne literature. Analiza je prikazala najpogosteje uporabljene fizioterapevtske pristope za preprečevaje in zdravljenje subluksacije ramenskega sklepa ter njihov učinek na dolgoročne funkcionalne izide pacientov po možganski kapi. Ugotovitve različnih avtorjev potrjujejo, da pravočasno prepoznavanje in ustrezna obravnava pacientov bistveno prispevata k izboljšanju funkcionalne zmogljivosti, zmanjšanju zapletov ter višji kakovosti življenja pacientov po možganski kapi. Diplomsko delo hkrati opozarja na potrebo po nadaljnjih raziskavah in pripravi standardiziranih, z dokazi podprtih protokolov za obravnavo bolnikov s subluksacijo ramenskega sklepa.
Ključne besede: možganska kap, fizioterapija, rehabilitacija, subluksacija, ramenski sklep
Objavljeno v ReVIS: 07.04.2026; Ogledov: 340; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Pomen ustne higiene pri bolnikih po možganski kapi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaPolona Marčinko, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Možganska kap je eden vodilnih vzrokov invalidnosti in smrti, pri čemer so zapleti, kot je aspiracijska pljučnica, pogost vzrok podaljšane hospitalizacije in povečane umrljivosti. Ustrezna ustna higiena, ki jo izvaja usposobljeno zdravstveno osebje, lahko pomembno zmanjša tveganje za te zaplete. Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature zadnjih desetih let, v katerem so bile analizirane raziskave o vplivu ustne higiene na pojavnost pljučnice pri bolnikih po možganski kapi ter o povezavi med motnjami požiranja in nastankom pljučnice. Vključene so bile študije različnih metodoloških zasnov in hierarhij dokazov. Rezultati: Analiza je pokazala, da redna, strukturirana in strokovno izvedena ustna nega pomembno zmanjša pojavnost aspiracijske pljučnice, izboljša ustno zdravje ter ugodno vpliva na kakovost življenja bolnikov po možganski kapi. Pri bolnikih z disfagijo je tveganje za pljučnico večje, ustna higiena pa predstavlja ključen spremenljiv dejavnik tveganja. Učinkovitost je večja, kadar se izvaja po standardiziranih protokolih in z uporabo antiseptikov. Zaključek: Rezultati potrjujejo potrebo po uvedbi enotnih protokolov ustne nege, stalnem usposabljanju medicinskih sester ter multidisciplinarnem pristopu k obravnavi bolnikov po možganski kapi. Nadaljnje raziskave bi morale obravnavati dolgoročne učinke ustne higiene in njen vpliv na stroške zdravstvene obravnave.
Ključne besede: možganska kap, ustna higiena, aspiracijska pljučnica, disfagija, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2026; Ogledov: 300; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,97 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Učinkovitost klinične uporabe navidezne resničnosti pri rehabilitaciji zgornjih udov pri osebah po možganski kapi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaFilip Repič, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Možganska kap je ena izmed najpogostejših vzrokov smrti v sodobnem svetu. Rehabilitacija je dolgotrajen proces, ki vključuje in povezuje širši zdravstveni tim. Glavni cilj rehabilitacije po možganski kapi je izboljšanje funkcioniranja prizadete osebe v vsakdanjem življenju. Za rehabilitacijo po možganski kapi se v zadnjih letih kot terapija uporablja navidezna resničnost. To je varna oblika terapije, ki je učinkovita pri izboljšanju delovanja zgornjih udov in pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati učinkovitost klinične uporabe navidezne resničnosti pri rehabilitaciji zgornjih udov pri osebah po možganski kapi. Metode: V diplomskem delu je bila uporabljena kvalitativna metoda pregleda literature. Članki so bili iskani v podatkovnih bazah PubMed, Science Direct in PEDro. Članke smo izbrali na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Rezultati: Vključenih je bilo sedem člankov na temo učinkovitosti klinične uporabe navidezne resničnosti pri rehabilitaciji zgornjih udov pri osebah po možganski kapi. Članki so bili objavljeni med letoma 2015 in 2025 in so ustrezali vsem vključitvenim in izključitvenim kriterijem. Članki so kazali na učinkovitost klinične uporabe navidezne resničnosti pri rehabilitaciji zgornjih udov pri osebah po možganski kapi. Zaključek: Klinična uporaba navidezne resničnosti je učinkovita pri rehabilitaciji zgornjih udov pri osebah po možganski kapi. Največja učinkovitost je dokazana, kadar je uporabljena v kombinaciji s konvencionalno terapijo. Poleg tega spodbuja bolnike k aktivnemu sodelovanju in povečuje njihovo motivacijo za redno izvajanje terapij.
Ključne besede: možganska kap, navidezna resničnost, zgornji udi, rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2025; Ogledov: 905; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. UPORABNOST FUNKCIONALNE ELEKTRIČNE STIMULACIJE PRI PACIENTIH PO MOŽGANSKI KAPINeža Munih, 2025, diplomsko delo Opis: KLJUČNE INFORMACIJE O DELU
MUNIH, Neža: Uporabost fukcionalne električne stimulacije pri pacientih po možganski kapi
Uvod in namen: Funkcionalna električna stimulacija (FES) je terapevtska metoda, ki uporablja zunanji električni tok za krčenje mišic z ohranjeno inervacijo. Pri pacientih po možganski kapi se FES uporablja za spodbujanje ciljnih gibov in izboljšanje gibalnih funkcij zgornjih in spodnjih okončin. Metode: Izveden je bil sistematični pregled znanstvene literature v bazah PubMed, ScienceDirect, viri knjižnice Fizioterapevtike. Rezultati: V analizo je bilo vključenih 19 raziskav s hipotezo, da bodo pacienti po možganski kapi z uporabo FES, dosegli izboljšanje gibalnih funkcij zgornjih in spodnjih okončin. Rezultati kažejo, da FES pomembno prispeva k izboljšanju motoričnih sposobnosti, zlasti v zgodnjih fazah rehabilitacije, ko je nevroplastičnost najizrazitejša, njena učinkovitost pa se poveča pri hkratni stimulaciji več mišičnih skupin in kombinaciji z drugimi terapevtskimi pristopi. Uporabnost: Rezultati so uporabni za oblikovanje kliničnih priporočil o učinkoviti rabi FES pri rehabilitaciji po možganski kapi. Omejitve: Metodološka raznolikost, različni protokoli, kratko trajanje študij in neenotni stimulacijski parametri omejujejo prenos rezultatov v prakso. Ključne besede: funkcionalna električna stimulacija, možganska kap, padajoče stopalo, spodnje in zgornje okočine, rehabilitacija.
Tip dela: Diplomska naloga 1. stopnje; leto 2025, Fizioterapevtika, 28 (48) str., 3 pregl., 4 sl., 63 vir. Mentor (G.Omejec), Recenzentka (F. Kresal)
Ključne besede: Ključne besede: funkcionalna električna stimulacija, možganska kap, padajoče stopalo, spodnje in zgornje okočine, rehabilitacija.
Objavljeno v ReVIS: 27.11.2025; Ogledov: 810; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,05 MB) |
7. Učinkovitost vadbe hoje z navidezno resničnostjo pri bolnikih po možganski kapi – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaZarja Radulović, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: možganska kap (MK) je eden glavnih vzrokov za dolgotrajno invalidnost. Med njenimi najpogostejšimi posledicami je motnja hoje, ki zahteva usmerjeno in intenzivno rehabilitacijo. V zadnjih letih se na tem področju uveljavlja uporaba tehnologije navidezne resničnosti (NR), kot dopolnilo konvencionalni fizioterapiji. NR omogoča varno, ponavljajočo, motivacijsko in individualno prilagojeno vadbo ter spodbuja procese nevroplastičnosti in motoričnega učenja. Namen diplomskega dela je preučiti vrste, uporabnost, učinkovitost in vpliv NR na vadbo hoje po MK. Metode: izveden je bil sistematičen pregled literature. Vključenih je bilo devet randomiziranih kontroliranih raziskav. Za oceno metodološke kakovosti je bila uporabljena PEDro lestvica, izbor člankov pa je prikazan v PRISMA diagramu poteka. Rezultati: rezultati pregleda literature kažejo, da uporaba tehnologije NR pri vadbi hoje po MK statistično značilno prispeva k izboljšavam v prostorsko-časovnih parametrih hoje. V nekaterih raziskavah je bil ugotovljen tudi pozitiven vpliv na ravnotežje in funkcionalno mobilnost, kar potrjuje potencial te metode kot dopolnitve konvencionalni fizioterapiji. Razprava: največjo učinkovitost so dosegli intenzivni programi, ki so združevali vadbo hoje z NR, s ciljno usmerjenimi nalogami in povratno informacijo o biomehaniki hoje. Nekatere oblike NR so bile enako učinkovite kot primerjane konvencionalne intervencije, hkrati pa so ponujale dodatne prednosti, kot so motivacija, interaktivnost in individualizacija. Potopitvene oblike so se izkazale za učinkovitejše, a se kljub temu priporoča vključitev NR v celostni rehabilitacijski program. Izzivi ostajajo v raznolikosti protokolov, majhnih vzorcih in pomanjkanju dolgoročnega spremljanja učinkov.
Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija hoje, navidezna resničnost, fizioterapija, tehnologija navidezne resničnosti
Objavljeno v ReVIS: 26.11.2025; Ogledov: 1295; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Učinkovitost navidezne resničnosti pri zgodnji rehabilitaciji zgornjega uda po možganski kapi : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vede-FizioterapijaValentina Šmon, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod V magistrskem delu se proučuje učinkovitost terapije z navidezno resničnostjo (NR) kot dodatka k standardni fizioterapiji v zgodnji rehabilitaciji zgornjega uda po možganski kapi. Čeprav je uporaba NR v kronični fazi že dokazana kot učinkovita, ostaja njena uporaba v akutni fazi, zlasti v Sloveniji, manj raziskana. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali lahko kratkotrajna, petnajstminutna terapija z NR izboljša motorične funkcije zgornjega uda pri pacientih po akutni možganski kapi. Metode Študija je bila izvedena kot randomizirana kontrolirana raziskava na Kliniki za nevrologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Vključenih je bilo 40 bolnikov, hospitaliziranih najmanj 10 dni, razdeljenih v kontrolno in intervencijsko skupino. Uporabljeni so bili funkcijski testi WMFT, FMA-UE in gibalni indeks (Bimeo Pro). Intervencijska skupina je izvajala 15 minut terapije z NR dnevno, kontrolna pa dodatnih 15 minut standardne fizioterapije. Podatki so bili analizirani kvantitativno. Rezultati Intervencijska skupina je pokazala statistično značilne izboljšave, zlasti pri testih FMA-UE, WMFT in gibalnem indeksu, medtem ko med skupinama ni bilo značilnih razlik. NR se je izkazala kot učinkovit dopolnilni pristop. Razprava in zaključek Tudi kratkotrajna terapija z NR lahko pozitivno vpliva na zgodnjo rehabilitacijo. Kljub omejitvam (majhen vzorec, kratko trajanje) raziskava prispeva k razumevanju učinkov NR in odpira pot nadaljnjim raziskavam.
Ključne besede: možganska kap, navidezna resničnost, zgornji ud, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2025; Ogledov: 1069; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,79 MB) |
9. Učinki terapije z ogledalom na motorične funkcije zgornjega uda pri bolnikih po možganski kapi – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaTilen Rozman, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Motnje gibanja zgornjih udov po možganski kapi pomembno vplivajo na samostojnost posameznika in kakovost njegovega življenja. Ena izmed fizioterapevtskih metod je terapija z ogledalom, ki temelji na uporabi vizualne povratne informacije za spodbujanje nevroplastičnosti možganov. Uporaba terapije z ogledalom v različnih fazah okrevanja po možganski kapi se kaže kot učinkovit pristop pri obnovi motoričnih funkcij, zlasti kadar je metoda ustrezno prilagojena posamezniku in kombinirana z drugimi terapevtskimi pristopi. Cilji: Raziskati učinkovitost terapije z ogledalom na motorično funkcijo zgornjih udov pri osebah po možganski kapi, ovrednotiti terapevtske pristope v kombinaciji z terapijo z ogledalom in na podlagi pregleda literature podati priporočila za prakso ter možnosti za nadaljnje raziskovanje. Metode: Diplomsko delo temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Izvedel sem pregled strokovne in znanstvene literature s pomočjo ključnih besed ter upoštevanjem določenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Namen raziskave je bil analizirati in preučiti obstoječe raziskave, ki obravnavajo učinke terapije z ogledalom na motorične funkcije zgornjega uda pri bolnikih po možganski kapi, ter primerjati te učinke z drugimi fizioterapevtskimi pristopi. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da terapija z ogledalom statistično pomembno prispeva k izboljšanju motoričnih funkcij zgornjih udov, še posebej, kadar je kombinirana z drugimi fizioterapevtskimi pristopi. Zaključek: Terapija z ogledalom predstavlja pristop v nevrorehabilitaciji bolnikov po možganski kapi. Učinkovitost je večja, kadar se uporablja v kombinaciji z drugimi metodami in ob individualno prilagojenem pristopu. Za celovitejšo oceno dolgoročnih učinkov ter razvoj standardiziranih protokolov so potrebne nadaljnje raziskave z večjimi vzorci in daljšim časovnim okvirom.
Ključne besede: terapija z ogledalom, možganska kap, rehabilitacija, zgornji ud, motorična funkcija
Objavljeno v ReVIS: 26.09.2025; Ogledov: 1392; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,37 MB) |
10. Vpliv redne fizioterapevtske obravnave pri oskrbovancih po možganski kapi na hitrost hoje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaAna Mlinarič, 2025, diplomsko delo Opis: Motnje hoje predstavljajo eno najpogostejših in klinično najpomembnejših posledic možganske kapi, saj pomembno vplivajo na funkcionalno samostojnost, kakovost življenja ter povečujejo tveganje za padce pri starostnikih. Fizioterapevtska obravnava ima ključno vlogo pri izboljšanju hoje, saj prispeva k večji varnosti gibanja in povečanju hitrosti hoje, kar omogoča boljšo vključenost v vsakodnevne aktivnosti. Namen raziskave je bil preveriti, ali redna, ciljno usmerjena fizioterapevtska obravnava v institucionalnem okolju prispeva k izboljšanju hitrosti hoje in varnosti gibanja pri oskrbovancih po možganski kapi. V raziskavo je bilo vključenih osem preiskovancev, od katerih jih je bilo zaradi nepredvidenih okoliščin v končno analizo vključenih šest. Vsi vključeni preiskovanci niso bili vešči samostojne hoje. Za kvantitativno oceno hoje je bil uporabljen časovno merjeni test hoje na 10 metrov, varnost hoje in stopnja potrebne pomoči pa sta bili spremljani z opisno analizo. Rezultati so pokazali, da se je pri vseh preiskovancih izboljšala hitrost hoje, varnost gibanja in zmanjšala odvisnost od zunanje pomoči. Opazne so bile tudi pozitivne spremembe v vzorcu hoje in posturalni kontroli. Zaključek raziskave potrjuje, da redna in strukturirana fizioterapevtska obravnava pomembno prispeva k funkcionalnim izboljšavam tudi v poznejši fazi rehabilitacije po možganski kapi ter ima pomembno vlogo pri ohranjanju mobilnosti starostnikov v institucionalnem okolju.
Ključne besede: možganska kap, starostniki, motnje hoje, hitrost hoje, varnost hoje
Objavljeno v ReVIS: 16.09.2025; Ogledov: 933; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,86 MB) |
